Koprska ulica neuresničenih gradbenih projektov

Koper – Neverjetno je, koliko nedokončanih projektov se je v zadnjih letih znašlo ob eni sami ulici v razmeroma majhnem Kopru. Tudi, če izpustimo predor Markovec, na katerega gradbišču je ponovno mirno, je neuresničenih sramot preveč, in to na manj kot dveh kvadratnih kilometrih. V šestih projektih je ujetih kakih 200 milijonov evrov. Nekateri stojijo že 19 let.

Podobo Kopra najbolj kazi bodoči Poslovni in olimpijski center Koper z bazenom in hotelom, ki so ga morali ustaviti zaradi stečaja Primorja. Pretirano dimenzionirani objekt sredi mesta – nahaja se v neposredni bližini športne dvorane Bonifika – v zdajšnji podobi grdo zakriva videz bližnjega zgodovinskega mestnega jedra. Zaradi na pol zgrajenega in že razpadajočega betonskega kolosa bo še tako lepo prenovljena dvorana izgubila del leska. Primorje je naložbo vrednotilo na 70 milijonov evrov, vanj je po ocenah stečajnega upravitelja investiralo že 27 milijonov evrov.

Dolgo so gradili več sto parkirnih mest v vkopani garaži, zastavili so ogrodje bodočega olimpijskega bazena (pravzaprav treh bazenov), ogrodje bodočega mestnega hotela, pisarne vseh državnih služb v mestu, upravne prostore Mestne občine Koper in več poslovnih lokalov. Nezaščiteno železo v betonu po več letih rjavi, grdo propadajo posebni veliki leseni (lepljeni) nosilci strešne konstrukcije ... Hypo Leasing ima že kaki dve leti pogodbo z državnimi službami, da za 18,3 milijona evrov uredi prostore za državne službe na 7000 kvadratnih metrih površine (približno četrtina vseh površin), a se nič ne premakne.

Občinski svetniki so maja sprejeli investicijski program, po katerem naj bi zagotovili vlaganja v manjkajočo infrastrukturo (1,5 do dva milijona evrov) in v streho ter del fasade pri bazenu (1,2 milijona evrov). Pred kratkim so objavili razpis, toda prijavljeni kandidati so zahtevali previsok znesek. Zato so razpis razveljavili in ga bodo septembra ponovili. Tedaj naj bi tudi začeli gradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture. Ti dve naročili naj bi ponovno zagnali največje nasedle naložbe v Kopru. O tem, kdaj bo gradnjo pisarn naročila občina in kdaj bo začel hotel dograjevati koprski gradbinec Grafist (za dokončanje potrebuje deset milijonov evrov), pa ni še nič znanega. Objekt stoji že štiri leta, trajalo pa bo še vsaj toliko, da ga dokončajo.

Jezerce sredi Kopra

Druga najbolj znamenita koprska »luknja« je Toncityjeva. To je avstralski poslovnež Jose Zrim, le nekaj sto metrov stran od omenjenega gradbišča, zastavil že pred 18 leti. Luknjo so izkopali, postavili temelje in gradbišče velikega poslovnega centra, vrednega več deset milijonov evrov, zapustili. V jami se je iz novoodkritega vodnega vira naredilo jezerce. Tako ima Koper že več kot 15 let Toncity jezero namesto poslovnega centra. Parcelo je kupil znani angleški poslovnež in bogataš Milan Mandarić (MM Investicije), ki pa je z nakupom nehote postal žrtev sodnih pravd pravih in manj pravih zastopnikov propadlega podjetja Toncity. V tej luknji čaka projekt z vsaj 200 stanovanji in poslovnimi lokali.

Le dobrih sto metrov stran, ob Ferrarski ulici (ki vodi v Luko Koper), že 19 let straši nedokončano ogrodje poslovno-stanovanjskega objekta Porton na 12.000 kvadratmnih metrih zemljišča, na katerem naj bi koprski poslovnež Ivan Vinčec (Dom Koper) po zadnjih informacijah gradil varovana stanovanja in hotel. Obstoječe premoženje je Geodetska uprava RS ocenila na dva milijona evrov, načrtovan projekt pa naj bi bil vreden nekaj deset milijonov.

V isti ulici, v bližini vhoda v Luko Koper, je uprava te družbe v času Roberta Časarja začela graditi novo poslovno stavbo. To bi bila najvišja koprska stolpnica (več kot 20 nadstropij). Zgradili so tri etaže pod zemljo in obstali. Tudi to je bil eden od zgrešenih poslov, ki jih očitajo Časarjevi upravi. Pred dobrim letom je Luka Koper neuspešno poskušala prodati zemljišče in že zgrajeni del stavbe za osem milijonov evrov. Ista uprava je leta 2008 naročila rušenje skladišča v bližini potniškega terminala in s tem (predvolilno in v pomoč Borisu Popoviču) napovedala zidavo novega potniškega terminala. Pravega gradbenega dovoljenja in vlagateljev ni bilo, zato je gradnja še istega leta obstala. Zdaj v Kopru ugibajo, da bi projekt potniškega terminala morda nadaljevali šest let pozneje, torej prihodnje leto.

Razdrti trg

Sprehod ob koprski »Ulici neuresničenih projektov« moramo skleniti na Muzejskem trgu, kjer se je leta 2008 za vlaganje ogrela Kranjska investicijska družba Jožeta Anderliča. Na Muzejskem trgu, ki bi mu Koprčani že pet let lahko rekli »Razdrti trg«, so nameravali zgraditi Vilo Dominik za 25 milijonov evrov (z večjo garažno hišo za 370 parkirnih mest, poslovne in stanovanjske prostore).

Dela so najprej zaustavile arheološke raziskave, zatem prepir in razprave o tem, ali bi bilo smiselno ohraniti odkrite najdbe in kako. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je zaradi tega primera tožil ministrstvo za kulturo, sodišče je dalo prav ministrstvu itd. Po vseh zapletih je investitor tožil zavod za varstvo kulturne dediščine, očitno pa mu je zdaj zmanjkalo denarja in volje za takšen načrt. Koprčani ob Muzejskem trgu pa ostajajo z dolgim nosom ob razsutem trgu.

Ob isti ulici je še nekaj drugih nasedlih naložb. To so že zgrajene stavbe, v katerih so stanovanja, ki pa jih lastniki ne morejo prodati. Podjetje Prefabdva je zaradi 68 stanovanj v Zelenem parku 2 konec junija šlo v stečaj. Neprodana je tudi večina od 235 stanovanj v naselju Nokturno na Semedeli, GPG pa v stečaju. Tik pred dograditvijo je, kot kaže po šestih letih gradnje, tudi 164 stanovanj ob Ferrarski ulici, ki jih je gradilo podjetje Energetski sistemi Gorica. Samo v teh treh projektih so zgradili 468 stanovanj, ki čakajo. V njih je ujetih kakih 150 milijonov evrov.