»Korupcijo jemljemo zelo resno«

Ljubljana – Cena, ki jo Slovenija plačuje za zgrešene bančne poteze v preteklosti, vključuje tudi stroške delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ti so primerljivi z drugimi podobnimi institucijami in so upravičljivi, meni predsednik upravnega odbora DUTB.


Kako bi primerjali slovensko poslovno okolje z drugimi, v katerih ste delali?

Prvi vtis je pozitiven. Slovenska družba dobro deluje, splošno gledano ima delujoč pravni sistem, ko se z nekom nekaj dogovoriš, je to potem tudi izvedeno. Lahko rečem, da je tu precej bolje kot v državah južneje od vas in še katerih drugih delih sveta. V najboljšem pomenu mišljeno, imate nemško tradicijo. Seveda imate tudi nekaj težav, določena zakonodaja ni bila na želeni ravni, vendar se stvari spreminjajo na bolje. Dejstvo je, da vam je uspelo sprejeti zakon o ustanovitvi DUTB, kar jim v nekaterih drugih državah ni.

Kaj ste v tem času naredili v DUTB?

Včasih se mi zdi, da bi lahko bili bolj pošteno obravnavani, predvsem v medijih, ampak to je v navadi v večini držav. Najprej pridejo na dan samo slabe stvari, potem pa se počasi ustvari ozračje, ki omogoča, da se nekatere odločitve in poteze vidi tudi pozitivno.

Če pogledamo leto 2013, takrat nismo mogli narediti veliko, ker do konca leta ni bil izveden prenos terjatev na DUTB. Čakali in čakali smo, vendar se ni zgodilo nič, predvsem zato, ker evropska komisija ni potrdila cen prenosov. Ko smo dobili premoženje, smo lahko začeli upravljati. Februarja 2014 so nas v parlamentu spraševali, zakaj še nismo prestrukturirali premoženja. Razlog je bil preprost, ker še vedno nismo prevzeli večine premoženja. Potem je bilo treba slaba posojila pretvoriti v lastništvo ali pa je bilo treba čakati na stečaj podjetij in pobrati premoženje iz stečajne mase. To ni bilo lahko, saj je bilo, denimo, od nepremičnin kar 98 odstotkov zemljišč, s katerimi se ne da narediti nič.

V upravljanje smo dobili tudi podjetja, ki niso imela prihodnosti, na primer Cimos. V preteklosti številna prestrukturiranja niso bila uspešna, ker niso bila izvedena na pravi način. Zdaj pa nam je uspelo doseči dogovor med kreditodajalci in kupci, kar je ključno, da bo Cimos rešen.

Ali je DUTB nekoliko spremenila svoje poslanstvo, saj je na prvi tiskovni konferenci slabe banke Torbjörn Månsson dejal, da njihovo poslanstvo ni skrb za preživetje podjetij ali ohranjanje delovnih mest, ampak zgolj naloga, da iztržijo čim več za slaba posojila?

Slovenija je impresivna država, kar prav tako premalo poudarjate v medijih. Imate zelo velik izvoz, ki drži pokonci celotno gospodarstvo. Skoraj vsa ta podjetja so v krizi delovala, veliko teh podjetij je popolnoma brez dolgov. Mi se sicer ukvarjamo s tistimi, ki so v težavah, vendar je več takih, ki niso. Ugotovili smo, da bi nekatera podjetja lahko preživela, če jih prestrukturiramo tako, kot je treba. Seveda na prvi tiskovni konferenci nismo vedeli, koliko bo takih podjetij. Zdaj ocenjujemo, da je v DUTB več kot sto podjetij, ki bi v prihodnosti lahko normalno poslovala. To je več, kot sta jih imeli irska ali španska slaba banka, na kateri so bile prenesene predvsem nepremičnine fizičnih oseb. Tega v Sloveniji skoraj ni, ker gospodinjstva niso v velikih težavah. Slika je prav nasprotna kot v omenjenih državah, kjer pa so že spoznali, da taka institucija lahko veliko naredi.

Vendar so slovenske razmere posebne.

Da. Imate nekaj bank in vsa ta podjetja so zadolžena v vseh (Elan, T-2, ŠC Pohorje ...). Predstavniki bank pa le težko sedejo za isto mizo in se dogovorijo o hitrem prestrukturiranju določenega podjetja, ker ima vsaka svoj interes. Dejstvo je, da so med njimi številna dobra podjetja, in prepričan sem, da jih bomo uspešno prestrukturirali.

Torej je cena za DUTB upravičena?

Gotovo. Če se primerjamo z drugimi družbami za upravljanje terjatev, nismo nič drugačni. Tudi drugje so za pomoč najemali svetovalna podjetja, kar je v slovenskem primeru še bolj smiselno, ker imamo zelo dobre možnosti za odlične rezultate.

Morda, vendar zgodba okoli Quarz & Co. oziroma vloga Torbjörna Månssona za javnost ni sprejemljiva.

Gotovo ne, vendar ni bilo narejenega nič niti nezakonitega niti slabega za slovensko družbo. Ko smo prenesli slabe terjatve NLB in NKBM na DUTB, tega ne bi zmogli brez ljudi iz Quarz & Co. Ko so svoje delo opravili, so odšli. Morate vedeti, da če teh terjatev ne bi pravočasno in uspešno prenesli, dokapitalizacija bank ne bi bila mogoča. Po prenosu so se tudi obrestne mere precej znižale, kar kaže, da je trg prepoznal dobro delo in da je Slovenija ohranila kredibilnost.

Če hočete imeti tako institucijo, potrebujete tudi primerne strokovnjake. Mi jih imamo morda za prste ene roke in plačati jih je treba po mednarodnih cenah, druge poti ni. Enako je bilo v drugih državah. Ni namreč ljudi, ki bi dvajset let gledali v zrak in čakali, da bo država potrebovala tako institucijo. Ti ljudje krožijo po vsem svetu in delujejo, kjer jih potrebujejo.

Kako dobri so ti na DUTB?

Dobili bi službo kjerkoli na svetu. Torbjörn je prišel sem za precej nižjo plačo, kot jo je imel prej. Tu je bil s Quarz & Co., ko so DUTB postavili na noge, potem je odšel, vendar se je vrnil, ker je hotel dokončati začeto delo. Tu bo morda dve leti, potem bo kovčke pospravil in odšel nekam drugam. Za njim pa bodo ostali izurjeni kadri. To je tudi v tej ceni.

Poleg tega smo plače objavili konec lanskega januarja oziroma na začetku februarja, zdaj pa so nenadoma sporne. Res pa je, da ste tu skrivnostnejši kot na Švedskem, kjer bi objavili plače vseh zaposlenih, vendar to tu ni navada, zato smo objavil samo plače vodilnih kadrov.

Razumem zadrego vlade, ki mora na pogajanja s sindikati glede znižanja plač v javnem sektorju, vendar jim mora znati pojasniti, kaj bo dobila za plačilo takšnih plač vodilnim v DUTB.

Kateri interesi želijo škoditi DUTB?

Z našim delom marsikomu stopimo na prste in pogosto so to kakšni pomembni prsti. Trčimo na ljudi z določenimi interesi, lobije itd. To je običajno. Enako je bilo v devetdesetih na Švedskem. Vi imate nekaj tajkunov, ki so bili v središču vsega, zato je pričakovano, da se odzovejo. Mi jih ne poznamo, hočemo le izpeljati najboljša možna prestrukturiranja podjetij. Če pri tem stopimo komu na prste, nam bo verjetno dal vedeti. Ampak zakaj nas je vlada prosila, da pridemo? Prav zato, ker jih [tajkunov] ne poznamo.

Česa se bojijo?

Če bodo narejena pravilna prestrukturiranja, bodo izgubili denar ali vpliv ali oboje.

Denar so že izgubili.

Ampak včasih se tega ne zavedajo. Včasih mislijo, da se lahko pogovarjajo z bankami, in mislijo, da jo bodo odnesli brez plačila dolga kot nekoč. Mi tega ne moremo dopustiti. Problem je, da je toliko bank udeleženih v posameznih podjetjih. Umetnost je najti rešitev, ki je sprejemljiva za vse. Seveda pa nastajajo konflikti, vendar je to normalno.

Očita se nam neučinkovitost, vendar to ne zdrži zdrave presoje. Očita se nam korupcija, vendar tudi to ne drži. V državi, iz katere prihajam, je korupcija resna zadeva. Tudi v DUTB bomo zato pridobili mednarodni certifikat o tem, da se resno borimo proti korupciji.

Ali slovenska protikorupcijska komisija ni dovolj dobra?

Ko sem prvič slišal, da imate tako komisijo, sem bil vesel, ker to pomeni, da se zavedate slabih posledic korupcije.

Kar se tiče DUTB, na začetku gotovo nismo imeli dodelanih vseh postopkov delovanja, ker smo bili sredi postavljanja institucije. Nismo imeli vseh politik, postopkov za zaposlovanje, zdaj pa imamo vse postopke. Torej, lahko rečejo, da so bili postopki odprti za korupcijo, vendar takrat nismo vedeli, koga in koliko bomo zaposlovali. Seveda je bolje imeti vse postopke predvidene, vendar če ne veš natančno, kakšno institucijo in kadre potrebuješ, to ni mogoče.

Zadevo smo vzeli resno, zato bomo dobili mednarodno telo, ki nam bo povedalo, kako vodotesni smo pri vprašanju korupcije.

Kako dolgo bomo potrebovali slabo banko?

Vlada lahko proda del DUTB že zdaj, tako je naredila Španija. Najbrž bo to prišlo v poštev, ko bodo podjetja prestrukturirana ali v stečaju in bodo na slabi banki ostale le nepremičnine.