Kriza in vzgoja za vrednote

Izzivi, s katerimi se spopadajo države Evropske unije in Evropa kot celota, niso zgolj finančni, gospodarski ali politični, ampak tudi družbeni, kulturni in predvsem etični, opozarja doc. dr. Vojko Strahovnik, koordinator in pobudnik evropskega projekta Ethos – Etična vzgoja v šolskem in predšolskem izobraževanju za dialoško in trajnostno prihodnost.

Temeljni cilj projekta Ethos je celovito etično izobraževanje ter vzgoja v osnovnih šolah in v predšolski dobi z namenom, da bi otrokom podali temelje za kritično razmišljanje, spoštovanje, strpnost, medkulturnost, sočutje in dialog, pojasnjuje filozof doc. dr. Vojko Strahovnik, raziskovalec na Inštitutu za filozofijo in družbeno etiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter predavatelj na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju in na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

Katere so bile glavne pobude za nastanek projekta Ethos?

Vse hitrejše družbene spremembe prinašajo tudi nove izzive v vzgoji in izobraževanju, kar še posebno velja za tiste vidike, ki se nanašajo na etično vzgojo v širšem smislu. Narava etičnega ozaveščanja in delovanja namreč zahteva celovit pristop, tako da bi morali tako rekoč vsi ali vsaj večina predmetov in tudi drugih dejavnosti na šoli vsebovati nekatere vrednostne teme. To je vsekakor zahtevna naloga. Pogosto del učiteljev in vzgojiteljev nima ustreznih znanj in veščin za obravnavo takih tem ali pa želijo ta znanja posodobiti in nadgraditi. Te možnosti jim ponuja projekt Ethos v okviru programa EU Vseživljenjsko učenje (Comenius). Naš namen je, da bi v okviru projekta pripravili učna gradiva in pripomočke za otroke različnih starosti ter priročnike za učitelje, ki bi temeljili na ustreznih metodoloških izhodiščih in hkrati omogočali izmenjavo dobrih praks iz različnih okolij.

Na začetku projekta smo opravili primerjavo obstoječih predmetov, ki se dotikajo etičnih vsebin v sodelujočih državah, izvedli analizo potreb učiteljev ter s fokusnimi skupinami preverjali, kaj pričakujejo, s kakšnimi ovirami in problemi se srečujejo pri svojem delu ter kaj ostajajo zanje tabu teme. Dolgoročni cilj projekta Ethos je izoblikovati vseevropsko mrežo za etično vzgojo in izobraževanje, ki bo zagotavljala in ponujala strokovne podlage in učna gradiva, zasnovana na sodobnih pedagoških spoznanjih in inovativnih praksah ter bo služila tudi kot temelj za nadaljnje projekte s tega področja.

S katerimi organizacijami sodelujete v tem projektu?

Sestava partnerskih organizacij je zelo pestra, saj v projektu sodelujejo univerze, osnovne šole, nevladne organizacije, raziskovalni inštituti in podjetja, prihajajo pa iz sedmih evropskih držav. Gre za naslednjih osem organizacij: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je tudi nosilka projekta, Osnovna šola Šmartno v Tuhinju, Kirchliche Pädagogische Hochschule, Gradec, Avstrija, Friedrich-Alexander Universität Erlangen – Nürnberg, Nemčija, Scienter CID, Granada, Španija, Amitie, Bologna, Italija, Društvo Mala filozofija, Zadar, Hrvaška in Inova 4T, Tuzla, Bosna in Hercegovina.

Organizacije, s katerimi sodelujemo, imajo zelo različna znanja in izkušnje, kar je za projekt zelo dragoceno, saj so se najboljše ideje in rešitve porodile prav v aktivnem dialogu in izmenjavi pogledov. Tako je Center za inovativnost v učenju Univerze v Nürnbergu pionir na področju e-učenja, hkrati pa ima strokovno osebje za opredeljevanje potreb ciljnih skupin, Amitie in Scienter sta raziskovalna inštituta, ki imata dolgoletne izkušnje s področja promocije in evalvacije projektov ter dobre stike s kulturnimi ustanovami, KPH iz Gradca ima kot pedagoška šola najbolj neposreden stik z bodočimi učitelji in vzgojitelji ter hkrati bogate izkušnje. Mala filozofija iz Zadra je zelo aktivno društvo, ki promovira filozofijo za otroke in je izpeljalo več dobro obiskanih projektov in delavnic. Inova 4T prinaša v partnerstvo izkušnje iz večetničnega in versko pestrega okolja ter tudi izkušnje iz projektov s področja oseb s posebnimi potrebami. Organizaciji iz Slovenije pa povezujeta akademsko obravnavo etike in pedagogike s šolsko prakso.

Kakšne razlike v modelih etične vzgoje in izobraževanja je med sodelujočimi državami pokazala anketna raziskava, ki ste jo opravili v okviru projekta Ethos?

Ta primerjava je najprej pokazala, da obstajajo pomembne razlike med izobraževalnimi programi v obsegu tem, kot so etika, kritično razmišljanje, spoštovanje drugih, strpnost in medkulturnost, verstva in njihov pomen, mediacija ter dialog. V nekaterih državah je v šolah etiki namenjen poseben predmet, drugje so etične vsebine vsaj delno pokrite v okviru predmetov, kot so državljanska kultura, verstva, človekove pravice, osebna rast in podobno. Mnogi od teh predmetov zahtevajo tudi posebno usposobljenost učiteljev. Etika je seveda bolj ali manj posredno prisotna tudi pri drugih šolskih predmetih in dejavnostih.

V fokusnih skupinah v posameznih državah so učitelji in starši kot pomembne teme poudarili naslednje vidike: vrednote, komunikacija in dialog, spoštovanje in strpnost, odgovornost, odnosi, pomoč in prijateljstvo, reševanje konfliktov, preprečevanje vseh vrst nasilja, odnos do okolja, dostojanstvo, pravičnost. Pri tako imenovanih tabu temah so v ospredju spolnost in spolna usmerjenost, oviranost in invalidnost ter religija, vendar zadnja ne v vseh državah.

Slovenski prostor izstopa predvsem v tistih vidikih, ki zadevajo učiteljeve bojazni, pripravljenost in usposobljenost za obravnavanje etičnih oziroma vrednostnih vprašanj. Le manjši del jih odgovarja, da se počutijo popolnoma pripravljene za te naloge. Kot razloge za to nepripravljenost naši učitelji največkrat izpostavljajo neusposobljenost in pomanjkanje znanj s teh področij, odsotnost ustreznih učnih gradiv in priročnikov ter redkeje strah pred konflikti z drugimi učitelji in starši.

Kot ugotavljate, EU v več ključnih dokumentih poudarja pomen vrednot, kot so medkulturni dialog, solidarnost, ustvarjalnost, zelena ekonomija in odnos do okolja ter aktivno državljanstvo, vendar hkrati ne razvija tudi mehanizmov oziroma strategij, kako naj bi ta načela prenesli v izobraževalne procese.

EU v več ključnih strateških in drugih dokumentih, kot denimo v European cooperation in education and training (ET 2020) ter v Improving competences for the 21st Century: An Agenda for European Cooperation on Schools, gradi na posameznih vrednotah, ki ste jih omenili, vendar nikjer ne opredeljuje, kako vse to prenesti v izobraževalne procese. To je prepuščeno nacionalnim predpisom in smernicam. Je pa treba priznati, da je bilo v okviru evropskih programov v zadnjih letih podprtih kar nekaj projektov, ki so se ukvarjali prav s tem ter gradili na ključnih pojmih, kot so vzgoja za medkulturnost, kozmopolitizem in etika.

Ena od najtežjih nalog etične vzgoje je prenesti poznavanje vrednot in etičnih načel v življenje in delovanje posameznika. V okviru projekta ste razvili več izvirnih orodij in metod za doseganje tega cilja.

Res je. Uporabili smo nekatere že uveljavljene metode in orodja, kot so, na primer, koraki izkušnje, ki obsegajo nasprotje, smisel in motivacijo, celostno etično učenje ter metoda zgodb o moralnih konfliktih. Pri tem pa smo razvili tudi lastna učna gradiva in orodja, pri čemer smo sledili predvsem metodam, ki jih razvija filozofija za otroke. Za te metode je značilna odprtost, utemeljenost v kritičnem razmišljanju ter spoštovanje mnenj drugih, seveda pa morata biti pri otrocih v ospredju tudi zanimivost in zabavnost. Za ta namen smo ustvarili več animiranih likov in živali, ki nastopajo v pogovorih z otroki ter jih spodbujajo k razmišljanju, pri čemer smo uporabili nove zgodbe in otrokom že znane pravljice.

Pri etični vzgoji se opirate tudi na pradavna kulturna izročila, pravljice in pripovedke, ki so jih oblikovali številni rodovi pripovedovalcev in jih tako skozi stoletja prilagajali potrebam otrokovega notranjega razvoja. Menite, da je to staro kulturno izročilo pomembno tudi v današnjem času?

Kulturno izročilo, ki ga omenjate, je gotovo pomembno tudi v današnjem času, saj so številni moralni konflikti in dileme tako rekoč univerzalni, hkrati pa jih lahko vedno na nov način osmišljamo. V tradiciji pripovedništva lahko najdemo prostor za razmislek o temeljnih moralnih razsežnostih naših življenj, ki vključujejo pravičnost, zvestobo, čast, skrb, sočutje in podobno.

V okviru projekta ste pripravili tudi navodila za pripravo etičnega kodeksa. Kako se šole, učenci in njihovi starši odzivajo na uvedbo etičnega kodeksa?

Neposrednih odzivov še nimamo, ker smo šele na pilotni stopnji projekta. Oblikovan in sprejet kodeks etike se na šoli lahko uporablja kot posebno orodje za razmišljanje o nekaterih etičnih vprašanjih in razvoj boljših odnosov. Raziskave kažejo, da večina etičnih kodeksov, ki so vsiljeni v smislu diktata ali avtoritete, o kateri se ne sme dvomiti, ne deluje. Zato smo razvili zgolj navodila za pripravo etičnega kodeksa, in sicer takšnega, ki je oblikovan in sprejet od spodaj navzgor. To je mogoče le na podlagi vključujočega pristopa, v katerem so vsi udeleženi, učitelji, učenci in starši nagovorjeni k etičnemu razmisleku in v katerem se skupaj dogovorijo in sprejmejo nabor pravil vzajemnega spoštovanja, mirnega reševanja sporov ipd. To razvija partnerstvo vseh udeležencev, pripravljenost za dialog ter občutek za skupnost, zmanjšuje nagnjenja h kršitvi pravil, hkrati pa pripravlja učence, da pozneje v demokratični družbi polno in aktivno sodelujejo.

Dr. Mojca Vizjak Pavšič, Društvo psihologov Slovenije