

Ljubljana – Plače v javnem in zasebnem sektorju so se v Sloveniji različno prilagajale zaostrenim pogojem gospodarstva v krizi. Medtem ko je država v plače javnih uslužbencev v letih od 2009 do 2013 zarezala z ostrimi varčevalnimi ukrepi, se je masa plač v zasebnem sektorju zmanjševala predvsem z odpuščanji.
Najbolj sta v plače javnih uslužbencev posegla Zujf in kompresija plačne lestvice leta 2013. Ta je plače javnim uslužbencem v povprečju znižala za 1,3 odstotka, znižanje pa je bilo večje v višjih plačnih razredih. Slovenija pred krizo po plačni neenakosti ni odstopala od povprečja EU, v letih od 2009 do 2013 pa so se razmerja zaradi varčevalnih ukrepov, dviga minimalne plače, znižanja plač v dejavnostih z najvišjimi plačami in odpuščanja delavcev z najnižjimi plačami, bistveno porušila.
Plačna neenakost se je v Sloveniji, kljub drugačnemu prevladujočemu mnenju v javnosti, opazno zmanjšala. Najmanjšo plačno neenakost v Evropi beležijo Skandinavske države, največjo pa Romunija. Količnik, ki označuje razmerje med 10-odstotki najvišje in najnižje plačanih v skandinavskih državah, znaša 2,3, V Romuniji 4,7 in v Sloveniji 3,2.
Minimalna plača rasla štirikrat hitreje od povprečne
Dvig minimalne plače marca 2010 s 597 evrov bruto na 734 evrov je močno zavrl hitrejšo prilagoditev plač kriznim razmeram in pomembno vplival na zmanjšanje plačne neenakosti, ugotavlja Ana Selan z Umarja. Zaradi sočasnosti krize in sprememb zakonodaje je bila nominalna rast minimalne plače v letih od 2008 do 2013 skoraj štirikrat hitrejša od rasti povprečne bruto plače, občutno se je povečalo tudi razmerje med njima. Dvig minimalne plače za 23 odstotkov je povzročil, da se je število prejemnikov več kot podvojilo. Leta 2009 je minimalno plačo prejemalo 19.000 zaposlenih, po dvigu se je število močno povečalo, letos jih je bilo povprečno 49.000.
Večina prejemnikov minimalne plače je zaposlena v zasebnem sektorju. Zadnja leta se je število najbolj povišalo v trgovini in predelovalni industriji, znatni delež je tudi med zaposlenimi v drugih raznovrstnih dejavnostih (kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti), v katerih kar 30 odstotkov zaposlenih prejema minimalno plačo. Veliko prejemnikov minimalne plače dela tudi v gostinstvu in gradbeništvu. Medtem ko je dvig minimalne plače prispeval k zmanjšanju plačne neenakosti, pa je močno poslabšal stroškovno konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU.

V prihodnje zmanjšanje plačne neenakosti
Letos znaša povprečna bruto plača v energetiki dobrih 2300 evrov, zato je v tej panogi plačna neenakost največja. V tej dejavnosti je tudi zelo malo prejemnikov minimalne plače. V energetiki minimalno plačo prejema 0,4 odstotka zaposlenih, v bančni in zavarovalniški dejavnosti 1,5 odstotka zaposlenih.
V obdobju krize od 2008 do 2013 so se plače najbolj zvišale v industriji - za slabih 20 odstotkov; bistveno manj, le za pet odstotkov, so se zaradi varčevalnih ukrepov zvišale v tržnih in javnih storitvah. Višje povišanje plač je bilo v zasebnem sektorju, predvsem zaradi povišanja minimalne plače, zadnji dve leti pa so se plače zvišale tudi na račun večje produktivnosti dela.
Glede na izobrazbo se je povprečna bruto plača v obdobju krize relativno najbolj zvišala zaposlenim z nizko izobrazbo, visoko izobraženim, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, pa se je celo nekoliko znižala. Nadpovprečno se je zvišala plača zaposlenim, ki opravljajo preprosta dela, nekoliko manj visokim uradnikom in menedžerjem, znižala pa se je strokovnjakom in vojakom.
Rast plač je v krizi prvič zastala
Rast plač se je v krizi upočasnila in v letih 2012 in 2013 prvič v zadnjih dvajsetih letih popolnoma zastala. Že leta 2009 se je nominalna rast bruto plače na zaposlenega kot posledica odziva zasebnega sektorja na krizo za več kot polovico zmanjšala. Če ne bi bilo uvedbe plačne reforme v državnem sektorju in odpuščanj zaposlenih s pretežno nizkimi plačami, bi bila rast plač še nižja.
Umar ugotavlja, da so se v krizi precej zmanjšala tudi izredna in nadurna izplačila plač, ki so precej nižja kot pred krizo, nekoliko pa se je upočasnila tudi rast plač v javnih družbah. Pri tem in ob varčevalnih ukrepih v državnem sektorju se je rast povprečne bruto plače na zaposlenega v Sloveniji v zadnjih dveh letih povsem ustavila. Rast se spet postopno zvišuje od srede lanskega leta.
V zasebnem sektorju v prihodnje enako kot letos
Ob predpostavki ponovne rasti gospodarske aktivnosti in nizke inflacije, ki ne bo ustvarjala pritiskov na rast nizkih plač z usklajevanjem minimalne plače, naj bi se po oceni Umarja plačna neenakost v prihodnjih letih ustavila.
Na rast plač v zasebnem sektorju vplivajo predvsem višina ustvarjene dodane vrednosti in produktivnost dela, uspešnost razvoja, pridobivanje novih trgov pa tudi gibanja na trgu dela, predvsem stopnja brezposelnosti, raven cen in število delovnih dni.
V krizi se je precej bolj upočasnila rast plač v tržnih storitvah kot v industriji in predelovalnih dejavnostih, kjer bodo plače tudi prihodnje leto rasle hitreje kot v storitvenih dejavnostih, ki so veliko bolj usmerjene na domači trg. Realno zvišanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju naj bi bilo v prihodnjih dveh letih podobno kot letos.
V državnem sektorju, ki sestavlja glavnino javnega sektorja, jim je za zdaj uspelo dogovoriti plačno politiko le za prihodnje leto. Ukrepi so razen napredovanj podaljšani za še eno leto, nekateri veljajo že od leta 2009. Zaradi javnofinančnih ciljev pričakujejo, da se bo v prihodnjih letih v državnem sektorju vodila restriktivna plačna politika, zato bo rast povprečne bruto plače predvidoma zaostajala za rastjo plač v zasebnem sektorju. Na Umarju pravijo, da se bodo elementi plač, ki so bili v državnem sektorju v času krize ukinjeni ali zmanjšani, javnim uslužbencem le počasi in postopno vračali.
Povprečna plača oktobra 1543 evrov
Povprečna mesečna bruto plača je po podatkih statističnega urada oktobra letos znašala 1543,66 evra in je bila v primerjavi z oktobrom lani višja za 1,1 odstotka; povprečna mesečna neto plača pa je znašala 1007,24 evra. Povprečna mesečna plača za oktober 2014 se je glede na prejšnji mesec najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znižala pa v energetiki, rudarstvu, javni upravi ter sociali in izobraževanju. Nespremenjena je ostala v poslovanju z nepremičninami. Oktobra so največ zaslužili zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (povprečno 1438 evrov neto), najmanj pa zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (povprečno 703 evre neto).
Komentarji