Kupci cikcakajo med fizičnim in virtualnim svetom

Razvoj trgovine zaznamujejo krožno gospodarstvo, tehnološki napredek in obračanje k potrošniku.

Objavljeno
18. december 2018 19.06
Posodobljeno
20. december 2018 10.28
Trgovinska zbornica se spoprijema tudi s kadrovskimi izzivi, pravi njena izvršna direktorica Mija Lapornik. FOTO Mavric Pivk/Delo
O trendih v slovenski trgovini, njeni viziji prijaznega poslovnega okolja in o tem, kako jo spreminja hiter tehnološki napredek, smo se pogovarjali z izvršno direktorico Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mijo Lapornik.
 

Gospodarska rast v Sloveniji je še zavidljiva, napovedi pa so vse manj optimistične, saj se ohlajajo tudi naše najpomembnejše partnerice. Kaj to pomeni za slovensko trgovino, ki se je iz krize pobirala počasneje kot trgovina v EU?


Drži, in razlika med Slovenijo in evropskim povprečjem je še zelo očitna tudi v trgovini. Po Eurostatu so bili v obdobju januar-oktober letos realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv glede na enako obdobje leta 2017 na ravni EU28 višji za 2,1 odstotka, v Sloveniji pa so ostali enaki, medtem ko so glede na enako obdobje pred krizo leta 2008 razlike še večje. Če upoštevamo, da v trgovski panogi v Sloveniji vlada močna konkurenca, to zahteva od trgovcev stalno inovativnost ter iskanje novih priložnosti in poti do potrošnikov, od okolja pa izboljšanje poslovnih pogojev. Zato v Trgovinski zbornici Slovenije terjamo ukrepe za razbremenitev gospodarstva.


Kaj torej pričakujete od vlade, kako bi lahko izboljšala položaj trgovine in ohranila zaupanje potrošnikov, da se ne bodo spet zaprli v svoje varčevalne oklepe?


Predvsem bi si želeli, da so končne zakonodajne rešitve oblikovane v sodelovanju s socialnimi partnerji. Vlada bi morala vzpostaviti davčno okolje, ki bi spodbujalo razvoj, ter zmanjšati obremenitev plač z davki in prispevki. Pričakujemo, da se bodo v letu 2019 vendarle pričeli razgovori z ministrom, pristojnim za okolje, glede oblikovanja sprejemljivih rešitev na okoljskem področju, kamor sodijo tudi plastične vrečke in ostali izdelki iz plastike. Bolj bo treba spodbujati uporabo vračljive steklene
Vlada ne bi smela nalagati dodatnih bremen potrošnikom in gospodinjstvom.
embalaže. Po drugi strani pa vlada ne bi smela nalagati dodatnih bremen potrošnikom in gospodinjstvom. Pri tem mislim predvsem na napovedani davek na nepremičnine, ki ne bi smel preseči sedanjega NUSZ. Plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje bi moralo biti navzgor omejeno. Tudi dohodninska lestvica, kjer je zaposleni že ob relativno nizkih dohodkih uvrščen v višje dohodninske razrede, kliče po prenovi. Vlada bi ugodno vplivala na potrošnjo in posledično na gospodarsko rast z uvedbo raznih osebnih olajšav, na primer na obresti od stanovanjskega kredita, na investicije v energetsko obnovo stanovanj, na nakup učbenikov, zdravil in medicinskih pripomočkov.


Prihodnje ravnanje in odločitve gospodarstvenikov zaznamuje nuja po odgovornejšem odnosu do narave in njenih virov po znanih načelih krožnega gospodarstva. Ali trgovina, ki je gonilo potrošništva, v tem pogledu nosi enako odgovornost kot druge panoge?


Načela krožnega gospodarstva bodo v prihodnje postajala še čedalje pomembnejša. Množična potrošnja bo zaradi rasti svetovnega prebivalstva in njegove kupne moči naraščala, ne moremo pa si več privoščiti enake potratne uporabe virov kot doslej; postati moramo družba, ki bo spoštovala zakone narave. Zaradi omejene dostopnosti naravnih virov moramo poiskati priložnosti v tehnoloških in bioloških ciklih. To je bila tudi osrednja tema letošnje Strateške konference o trgovini in tako je bil eden njenih sklepov, da se bo trgovina še bolj kot do zdaj usmerjala v spremembe na ravni potrošnje in vzorcev obnašanja potrošnikov. V tem smislu je treba sistemsko pristopiti že v fazi zasnove izdelka, izbire surovin, načrtovanja življenjske dobe in ponovne uporabe. Recikliranje, učinkovita uporaba virov, izkoriščanje obnovljivih virov energije in ponovna uporaba izdelkov so le nekateri od procesov krožnega gospodarstva, ki jih morajo posvojiti in vključiti v svoje poslovne strategije tudi podjetja v trgovinski dejavnosti, saj bomo le tako lahko ohranili okolje za prihodnje generacije ter hkrati zagotovili vzdržno gospodarsko rast.


Obseg svetovne trgovine se je leta 2017 v primerjavi z letom prej povečal za četrtino. Večji del tega prirasta je na račun silnega razmaha spletne prodaje, ki z enakim tempom raste tudi pri nas. Sta si spletna in fizična trgovina konkurenčni ali se dopolnjujeta?


Rast svetovne trgovine pogojujejo velike tehnološke spremembe. Spletna prodaja že vrsto let osvaja prostor, ki so ga prej trdno držale fizične trgovine. Je dodatni prodajni kanal, ki ga trgovci ne smejo zanemariti, če želijo biti v koraku s časom in konkurenco. Potrošniki so namreč po zaslugi sodobne tehnologije bolj kot kdaj koli prej postavljeni v središče trgovskih procesov. Kupci po vsem svetu danes prosto iščejo informacije o izdelkih, preverjajo mnenja drugih uporabnikov, tehtajo med različnimi možnostmi in spremljajočimi prodajnimi storitvami, ki so na voljo pri trgovcih, in na koncu na podlagi tega oblikujejo svoje nakupne preference. Nakupni proces pogosto pričnejo z raziskovanjem izdelkov po spletu, nadaljujejo v fizični trgovini, kjer si izdelek ogledajo in ga preizkusijo, nakup pa opravijo bodisi v fizični trgovini ali na spletu, s prevzemom izdelka v trgovini ali dostavo na dom.


Spletni trgovci postavljajo »showroome« in priročna skladišča, fizični trgovci pa svoje spletne strani, uvajajo večkanalno prodajo. Zdi se, da se med seboj približujejo, podobno, kot so se klasični trgovci in diskonti. Bodo na koncu vsi – vse?


Že zdaj nista zgolj dve opciji. Potrošniki pogosto preklapljajo med različnimi prodajnimi kanali. Uveljavljenim kanalom, kot so spletna in fizična prodaja v trgovinah ter nakupovanje prek mobilnih telefonov, se pridružujejo novi. Eden takšnih so socialna omrežja, ki jih lahko trgovci izkoristijo z aktivno komunikacijo s potrošniki. Večkanalnost je že nekaj časa dejstvo, ki ga morajo
Svetovna trgovina naglo raste tudi zaradi velikih tehnoloških sprememb.
trgovci upoštevati, če želijo primerno odgovarjati na potrebe potrošnikov in tako ostati konkurenčni. Kupci pač posegajo po vseh možnostih, ki jih nudi tehnologija, v prihodnosti pa bodo še bolj. Izkušnje večkanalnega nakupovanja so trgovcem pokazale, da vnaprej določenega nakupnega procesa ni, saj kupci v različnih fazah nakupnega odločanja prehajajo med fizičnim in virtualnim svetom, zato jih ni mogoče vnaprej popredalčkati.


Imamo najsodobnejše tehnološke rešitve, nimamo pa običajnih prodajalcev, brez katerih, kot pogosto poudarjate, tudi v prihodnosti ne bo šlo. Kako rešiti kadrovski gordijski vozel?


Na Trgovinski zbornici Slovenije se zavedamo kadrovskih izzivov. Že zadnjih nekaj let vlagamo v izobraževanje zaposlenih v trgovini in informiranje mladih o poklicu trgovca in s tem spodbujamo k povečevanju zanimanja za delo v trgovini. Zbornica izvaja poslovodske izpite za pridobitev naziva Trgovski poslovodja, poslovodkinja. Za kandidate smo pripravili različne priročnike, ki so zelo priporočljivo gradivo ob učenju za izpit. Uspešni smo tudi pri povezovanju dijakov z delodajalci, saj sodelujemo pri praktičnem usposabljanju dijakov, in to bo po novem razvidno tudi iz novega Centralnega registra učnih mest. Tako bodo dijaki na enostaven način pridobili podatke o delodajalcih, ki imajo verificirana učna mesta v določeni regiji, njihove kontakte in število prostih učnih mest za izbrani poklic pri posameznem delodajalcu. K verifikaciji učnih mest spodbujamo tudi tiste, ki tega še niso storili, in jih povezujemo z mladimi, ki si že v svojih dijaških želijo pobližje spoznati trgovinski proces. Posebno pozornost namenjamo obstoječemu kadru v trgovini, tako da jih preko Akademije TZS opremljamo s potrebnimi veščinami.