Zaradi e-mobilnosti ter vgrajevanja toplotnih črpalk in sončnih elektrarn je modernizacija distribucijskega omrežja nujna. Elektrodistribucijska podjetja so lani krepila naložbe v omrežje in dosegla rekordne vrednosti investicij. A nadaljevanje visokega investicijskega cikla je izziv, priznavajo v podjetjih, ki pri tem trčijo v regulatorni okvir agencije za energijo.

Leta 2023 smo za investicije namenili 48,3 milijona evrov, leta 2024 63 milijonov evrov, preteklo leto pa smo dosegli najvišji cikel investiranja v zgodovini podjetja, in sicer v vrednosti 74 milijonov evrov, pravijo v Elektru Ljubljana. Tudi v Elektru Maribor so lani dosegli najvišjo raven investicijskih vlaganj do zdaj, in sicer 63 milijonov evrov, kar je skoraj petino več kot leto prej. Podobno so investicije opazno povečevala tudi druga elektrodistribucijska podjetja. Elektro Celje je lani imelo 52,5 milijona evrov investicij, Elektro Gorenjska 39,5 milijona evrov in Elektro Primorska 37,2 milijona evrov.

investicije elektrodistribucijskih podjetij Foto Dk/zx Igd

Vseh pet elektrodistributerjev je lani izvedlo rekordnih 266 milijonov evrov investicij, kar je petino več kot leto prej in skoraj dve tretjini več kot leta 2023.

Letos ustavitev rasti investicij

Po načrtih bodo ta podjetja letos investirala skupaj dva odstotka manj kot lani. Elektro Ljubljana letos načrtuje za investicije 65,5 milijona evrov, pri čemer računajo na šest milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tudi v Elektro Maribor pričakujejo 8,7 milijona evrov nepovratnih sredstev in načrtujejo rekordnih 67 milijonov evrov vlaganj. V Elektru Celje načrtujejo 4,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki naj bi pomagali pri investicijah za 51,6 milijona evrov. Več kot 40 milijonov evrov bodo investirali v Elektru Gorenjska, predvidevajo od devet do deset milijonov evrov evropskega sofinanciranja. V Elektru Primorska pa pričakujejo 10,2 milijona evrov evropskega denarja in 37 milijonov evrov investicij.

Elektrodistributerji za svoje investicije torej koristijo tudi evropski denar. V Elektru Ljubljana so lani pridobili 13 milijonov evrov nepovratnih sredstev. »Vlagali smo v distribucijske objekte visoko-, srednje- in nizkonapetostne ravni ter pripadajoče podporne sisteme, s katerimi poleg rasti porabe in novih uporabnikov ohranjamo in povečujemo zmogljivost omrežja, zmanjšujemo izgube v distribucijskem sistemu in omogočamo nove načine uporabe, ki jih zahteva razvoj e-mobilnosti, prehod uporabnikov na ogrevanje s toplotnimi črpalkami in razpršena proizvodnja ter shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov,« so v ljubljanskem distributerju našteli vzroke, zakaj je vlaganje v modernizacijo omrežja nujno.

Izzivi so regulatorni pogoji

A v prihodnjem triletnem obdobju se investicijski cikel ne nadaljuje tako intenzivno kot v prejšnjem triletnem obdobju, pojasnjujejo v Elektru Ljubljana: »Poudariti je treba, da nam ob nespremenjenih regulativnih pogojih ne bo uspelo zagotoviti dovolj lastnih in dolžniških finančnih sredstev za vzdrževanje tako visokega investicijskega cikla. Pogoji v regulativnem obdobju 2024–2028 ne omogočajo poslovnega modela z visokimi investicijami, ampak kvečjemu normalno reprodukcijo.« Pojasnimo, da pogoje regulativnega obdobja določa agencija za energijo, ki določa tako višino omrežnine kot upravičene stroške elektrodistributerjem.

Elektrodistibucija se srečuje z naraščajočimi stroški dela, materiala in storitev. FOTO: Voranc Vogel

Sedanje investicije financiramo tudi z odprodajo premoženja in evropskimi sredstvi, pravijo v Elektru Ljubljana: »Pridobljena evropska sredstva po zdaj veljavni regulaciji ne prinašajo koristi v smislu poslovanja delniške družbe, ampak korist uporabnikom omrežja z zgrajeno energetsko distribucijsko infrastrukturo. Razumemo tudi odločevalce, ki ne želijo obremeniti uporabnikov omrežja, vendar bodo brez dodatnih sredstev in vrnjenih odvzetih sredstev investicije po letu 2027 dosegle raven nujnih nadomeščanj, ne pa ravni zagotavljanja razvoja in odpornosti.« Spomnimo, da elektrodistributerji tožijo državo, ker je v času prejšnje vlade med epidemijo koronavirusne bolezni gospodinjske uporabnike za tri mesece oprostila plačila omrežnine, zaradi česar so ta podjetja utrpela izgubo prilivov.

Energetika pred obsežnim investicijskim zalogajem

V Elektru Celje pravijo, da se stroški materialov in storitev iz leta v leto povečujejo. Zagotavljanje dovolj finančnih virov za realizacijo investicijskih načrtov je ključni izziv.

Načrtovana investicijska vlaganja so glede na razvojne potrebe omejena tudi zaradi finančnih zavez do posojilodajalcev, pravijo v Elektru Maribor. V tem za letos načrtujejo povečano zadolževanje, kot že omenjeno uporabo nepovratnih evropskih sredstev ter – podobno kot Elektro Ljubljana – dezinvestiranje dela premoženja družbe. »Zadolževanje je načrtovano v obsegu, ki omogoča ohranjanje finančne stabilnosti družbe in izpolnjevanje vseh finančnih zavez,« dodajajo v mariborski družbi.

Zahtevno umeščanje v prostor

V elektrodistribucijskih podjetjih kot druge ovire pri investicijah omenjajo tudi umeščanje objektov v prostor. »Srečujemo se ne le z nasprotovanji lastnikov zemljišč, ampak tudi z upravnimi ovirami pri posegih na različna varovana zemljišča. Pridobivanje projektne dokumentacije se tako začne v dogovoru z lastniki zemljišč in zamudnim pridobivanjem soglasij upravljavcev državnih zemljišč, pri čemer pogosto naletimo na čezmerne in stroškovno nesprejemljive pogoje. Pri tem nam je sedanja zakonodaja le delno v pomoč, pridobitev služnostnih pravic, ki jih praviloma potrebujemo za pridobitev gradbenega dovoljenja, je pri nasprotovanju lastnikov zemljišč pravno in finančno zapleten ter dolgotrajen postopek,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana. Umeščanje v prostor tako pogosto vpliva na časovno dinamiko projektov, dodajajo v mariborskem. Poleg tega dodatno administrativno obremenitev in večjo postopkovno zahtevnost izvedbe projektov prinašajo projekti, sofinancirani z evropskimi sredstvi, pravijo v Elektru Celje.

Kadrovski primanjkljaj

V Elektru Gorenjska kot enega ključnih izzivov vidijo tudi zagotavljanje zadostne angažiranosti gradbenih izvajalskih ekip ter dobaviteljev opreme, kar je nujno za uspešno izvedbo postavljenega investicijskega načrta. Podobno zagotovitev delovne sile za izvedbo investicij ter pravočasno dobavo materiala in opreme kot izziva omenjajo v Elektru Primorska. Tudi v Elektru Ljubljana opozarjajo, da je strokovnega kadra vse manj. »Vse te izzive in težave za zdaj uspešno obvladujemo z znanjem in izkušnjami ter tudi s pomočjo sistema prepoznanih tveganj in predvidenih ukrepov, zato uresničevanje poslovnega načrta do zdaj ni bilo in tudi v prihodnje ne bo ogroženo,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana.

V razvojnem ciklu tudi Eles

Investicije obsežno povečuje tudi Eles, ki je v letih 2023 in 2024 zanje namenil po 74 milijonov evrov, lani 90,7 milijona evrov, letos pa načrtujejo za 161 milijonov evrov investicij. »Družba Eles je pred dvema letoma začela svoj zgodovinski razvojni cikel. V prihodnjem desetletju načrtujemo za 1,2 milijarde evrov investicijskih vlaganj v prenosno omrežje in skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji še dodatnih 3,95 milijarde evrov v distribucijsko omrežje,« pravijo v Elesu, v katerem se prav tako spopadajo z dolgotrajnim, zapletenim in težko predvidljivim postopkom umeščanja v prostor.

Odločitev o investiciji Jek2 naj bi bila leta 2028. FOTO: Gen