Le 41 minut za 130 kilometrov

S premierno vožnjo hitre železniške povezave med Gradcem in Celovcem, ki je ob precejšnjem slavju potekala 12. decembra, je Avstrija naredila nov pomemben korak v modernizaciji svojega železniškega omrežja. Hitri vlak je progo Koralmbahn, dolgo približno 130 kilometrov, prevozil v 38 minutah. Vlak na še malce krajši razdalji med Ljubljano in Mariborom pa vozi dve uri in pol.

Standarden čas vožnje na novi progi, ki so jo gradili več kot 25 let, stala pa je šest milijard evrov, saj jo sestavlja več predorov, tudi najdaljši v Avstriji, 33 kilometrov dolg Koralm Tunnel, bo od ponedeljka 41 minut. Takrat bo to postala redna povezava med mestoma, ki sta postali praktično eno, so poudarjali politiki na dogodku. Med drugim ima Gradec opero, Celovec pa gledališče, ob nakupu vstopnice za predstavo v drugem mestu pa bo priložena vozovnica za vlak.

Nasploh bo nova povezava omogočila bistveno hitrejše in energetsko učinkovitejše povezovanje dveh pomembnih avstrijskih mest. Ne zgolj to, proga je del povezave Baltika s Sredozemljem in predstavniki obeh mest, pa tudi državne politike, vidijo v njej svetlejšo pot v prihodnost. Slovenije ob tem niso omenjali, omenili pa so Bologno, ki je poleg poljskega Gdanska konec evropsko pomembnega koridorja Baltik – Adria.

Notranjost Railjeta. FOTO: Borut Tavčar

Ob tem bo povezava Koralmbahn, Semmering in Neumarkt Sattel omogočila boljšo dostopnost, pospešila trgovinske in turistične tokove ter povečala učinkovitost v prometu med Avstrijo in Italijo. Ta povezava bo okrepila gospodarske vezi med državama in pripomogla k večji mobilnosti na evropski ravni. Najprej bo zaživela povezava s Trstom in Vidmom.

Izmenično napajanje za hitrost

Hitri vlaki imajo seveda izmenično napajanje s 15 kilovolti (kV) pri frekvenci 16,7 Hertzov (Hz), kar je standard za večino železniških prog v Avstriji in srednji Evropi. Ta napajalni sistem je namreč optimiziran za delovanje pri visokih hitrostih, kar je ključno za zagotavljanje zanesljivega delovanja vlakov, ki bodo na tej progi dosegali hitrosti do 250 km/h. Sistem omogoča visoko zanesljivost in učinkovito rabo energije, kar je ključno za obratovanje na hitrosti, ki jo omogoča ta proga. S tem se povečuje tudi ekonomska in ekološka izvedljivost železniškega prevoza.

Množica ob premierni vožnji vlaka. FOTO: Borut Tavčar

Na progi vozijo vlaki Railjet, ki vozijo pod blagovno znamko ÖBB Railjet in so med vodilnimi hitrimi medkrajevnimi vlaki v Avstriji in Evropi, proizvajajo pa jih pri Siemens Mobility. Gre za visokozmogljive potniške vlake tipa Viaggio Comfort (in najnovejše Viaggio Next Level za nove generacije), ki jih je Siemens Mobility dobavil avstrijskim zveznim železnicam (ÖBB).

Pozimi so zaprte čakalnice zelo dobrodošle, imajo tudi wi-fi. FOTO: Borut Tavčar

Nova proga je po različnih objavljenih cenah stala med 5,9 in 6,1 milijarde evrov. Ta številka naj bi vključevala gradnjo proge in predora, ob sodelovanju Evropske unije (več kot 600 milijonov evrov).

Cvet državne, deželne in mestne politike. FOTO: Borut Tavčar

Povezava v jedro evropskih koridorjev

Na osrednjem odprtju so sodelovali visoki predstavniki avstrijske politike. Alexander Van der Bellen, predsednik Republike Avstrije, je označil projekt kot pomemben mejnik za državo in Evropo. Christian Stocker, avstrijski kancler, Andreas Babler, podkancler, Peter Hanke, zvezni minister v vladi, Mario Kunasek in Peter Kaiser, deželna glava Štajerske in Koroške, Elke Kahr in Christian Scheider, županja Gradca in župan Celovca, vsi so se pridružili oceni in dodali, da je prihodnost obeh dežel in obeh mest zaradi projekta svetlejša. Slavnostni program pa je vodil glavni direktor ÖBB Andreas Matthä.

Andreas Matthä, Glavni direktor OBB. FOTO: Borut Tavčar

Poudarili so povečano povezljivost regij, skrajšanje potovalnih časov in nove priložnosti v trgovanju in zaposlovanju. Projekt bo imel pozitivne učinke tudi na turizem, izobraževanje, ob tem bo razširil življenjski prostor med Gradcem in Celovcem. Je tudi korak k trajnostni mobilnosti in manjši odvisnosti od avtomobilov. Po drugi strani pa se je Avstrija tudi povezala v jedro evropskih prometnih koridorjev.