Letina dobra, a hmeljarji 
ne vedo, kam s pridelkom

Žalec, Petrovče – Letošnja hmeljska letina je po oceni direktorice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martine Zupančič razmeroma dobra. Približno 130 hmeljarjev je na 1376 hektarih površin – več kot 80 odstotkov jih je v Savinjski dolini – pridelalo 2300 ton hmelja, ki je glede na sorto in sušo od dobre do nadpovprečne kakovosti. Vendar je že zdaj jasno, da zaradi zasičenosti svetovnega trga in zalog, ki zadoščajo za celoletno svetovno proizvodnjo piva, slovenski hmeljarji skoraj polovice svojega pridelka ne bodo mogli prodati. Jih bodo neugodne razmere prisilile v krčenje površin, kot to že počnejo ameriški in nekateri drugi veliki hmeljarski pridelovalci po svetu? Zaradi negotovih tržnih razmer nekateri letošnjega pridelka sploh niso obrali.

Predsednik Kmetijske zadruge Petrovče in eden večjih hmeljarjev v Savinjski dolini Frančišek Gajšek je povedal, da je devet hmeljarjev, povezanih v petrovško zadrugo, na 200 hektarih letos pridelalo približno 300 ton hmelja, kar je petina več, kot so ga obrali lani. Vendar za zdaj sploh ne vedo, koliko ga bodo zaradi zasičenosti svetovnega trga in zanemarljivo majhne domače porabe lahko prodali. S pogodbami imajo zagotovljeno prodajo le približno tretjine, koliko bodo lahko prodali na trgu po nižjih, dnevnih cenah, ne morejo predvideti. Obetajo si prodajo na nove trge, predvsem azijske.

Ko je cena hmelja poletela v nebo

Težave s prodajo slovenskega hmelja so se začele po letu 2007, ko so zaradi izjemnega povpraševanja cene na svetovnem trgu močno poskočile in so številni hmeljarji začeli odstopati od prodajnih pogodb, ker so po dnevnih cenah na prostem trgu zaslužili veliko več. Že v drugi polovici leta 2008 se je trg zasitil, pojavili so se presežki in cene so se močno znižale. Mnogi slovenski hmeljarji so ostali brez stalnih odjemalcev, neprodani hmelj se jim je začel kopičiti v hladilnicah. Po Gajškovih besedah imajo, denimo, neprodanega tretjino lanskega pridelka, samo na območju petrovške kmetijske zadruge pa je letos ostalo neobranih pet hektarov hmeljišč.

Cene ne krijejo stroškov proizvodnje

Ne le v Sloveniji, tudi pri drugih pridelovalcih po svetu so količine hmelja že nekaj let za tretjino večje od potreb, je dejal Andrej Čas, direktor Hmezada exim iz Žalca, enega pomembnejših slovenskih podjetij za odkup in prodajo hmelja. Nakopičene zaloge po njegovem mnenju presegajo potrebe za letno svetovno proizvodnjo piva; samo v Nemčiji imajo skoraj 8000 ton presežkov, kar je štirikrat več od povprečne letine hmelja pri nas.

»Razumljivo, da je v takšnih razmerah slovenski hmelj zelo težko prodati na svetovni trg. Menim, da bo vseh šest za hmelj specializiranih trgovskih družb letos po razmeroma nizkih cenah prodalo na tuje največ polovico slovenskega hmeljskega pridelka, predvsem v Anglijo, Belgijo, ZDA in nekaj tudi na azijski trg. Vendar so dnevne cene tako nizke, da še zdaleč ne pokrijejo stroškov proizvodnje. Zato se bojim, da hmeljarji v takšnih razmerah ne bodo zdržali in bodo morali vsaj za nekaj let skrčiti ali prekiniti pridelavo hmelja,« je povedal Čas. Prepričan je, da bi bilo bolj smiselno na hmeljiščih zasaditi katero od donosnejših kultur, hmeljsko proizvodnjo pa obnoviti šele, ko bo spet večje povpraševanje na svetovnem trgu. Medtem ko je bila prodajna cena za kilogram hmelja na prostem trgu leta 2007 od 20 do 25 evrov, je zdaj le od evra do dveh, pridelava kilograma pa v povprečju stane 3,50 evra.

V svetu krčijo hmeljske površine

Nekatere hmeljarske dežele v nasprotju s Slovenijo že vse od pojava presežka na svetovnem trgu zmanjšujejo površine hmeljišč, je povedal generalni sekretar Mednarodne hmeljarske organizacije ter raziskovalec na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martin Pavlovič. Od 49.000 hektarov hmeljskih površin leta 2008 so jih v štirih letih že zmanjšale za 7000 hektarov, največ v ZDA, medtem ko jih v Nemčiji, kjer imajo hmeljarji do leta 2013 večinoma še sklenjene pogodbe s pivovarji, še niso. Po Pavlovičevem mnenju se bodo morali tudi slovenski hmeljarji na tržne razmere odzvati s počasnim, ne drastičnim zmanjšanjem površin in se začeti vesti kot podjetniki. Če so se v času konjunkture pred štirimi leti odpovedali pogodbam in z velikimi dobički prodajali hmelj po dnevnih cenah, se morajo zdaj prilagoditi drugačnim razmeram na trgu.