Leto 2014: pozitivno vsaj pri rasti in zaposlovanju

Ljubljana – Kako smo živeli v letu 2014, kakšne so bile naše plače, pokojnine, koliko ljudi živi pod pragom revščine, za koliko se je zvišal javni dolg, kako kulturni in zdravi smo prebivalci Slovenije? O tem smo se pogovarjali z direktorico državnega statističnega urada Genovefo Ružić.

Kako smo živeli v 2014 skozi lupo statistike? Kako so se gibale naše plače, pokojnine, razpoložljivi dohodek?

Po nekajletnih negativnih trendih statistični podatki za leto 2014 kažejo pozitivne premike, zlasti pri gospodarski rasti in zaposlovanju. Zaznati je bilo rahel porast povprečnih mesečnih bruto plač: v prvih devetih mesecih so bile za dober odstotek višje kot pred letom dni. To je zlasti posledica rasti povprečnih bruto plač v zasebnem sektorju, plače v državnem sektorju so praktično ostale nespremenjene. Pokojnine so leta 2014 ostale na enaki ravni kot leta 2013, v prvih desetih mesecih so se glede na enako obdobje predlani znižale za 0,1 odstotka. Konec oktobra je povprečna neto pokojnina znašala 611 evrov, neto plača pa približno tisoč evrov. Deluje tudi novi pokojninski zakon, ki je močno posegel v pogoje za pridobitev pokojnin, znižal odmerne odstotke in dvignil starostno dobo ob upokojitvi za oba spola. Ravno zaradi tega zakona se je v 2014 umirila rast števila upokojencev. Oktobra 2014 je bilo 608 tisoč upokojencev, približno 100 tisoč več kot pred desetimi leti. Od tega je bilo 429 tisoč starostnih, 87 tisoč invalidskih, 45 tisoč družinskih in 47 tisoč vdovskih upokojencev.

Kaj se je v 2014 dogajalo z našo blaginjo in stopnjo revščine?

Družbena blaginja se je v zadnjih 10 letih izboljševala, čeprav v zadnjih letih upočasnjeno, okoljska blaginja se je vseskozi izboljševala, razen kakovost zraka. Zaradi vpliva gospodarske krize se je občutno poslabševala le materialna blaginja prebivalcev Slovenije, seveda zaradi nižje delovne aktivnosti prebivalstva, ki se je prilagajala gospodarski aktivnosti, z zniževanjem plač in drugih prejemkov. Mesečni in četrtletni podatki za 2014 kažejo izboljšanje na zaposlitvenem področju in zaustavitev padanja dohodkov. Zato upamo, da bomo kasneje, ko bomo imeli vse podatke za 2014, lahko ugotovili, da se materialna blaginja ne poslabšuje več.

Kaj pa stopnja revščine?

Podatkov za 2014 še ni, je pa stopnja tveganja revščine s krizo naraščala. V 2013 je dosegla najvišjo raven 14,5 odstotka ali 291 tisoč oseb pod pragom revščine. V 2013 so se znižali neto razpoložljivi dohodki in s tem tudi prag revščine – a ne glede, da se je prag znižal, je bilo pod njim še več ljudi – to pomeni, da so revni živeli res še slabše. Revnim, ki so materialno prikrajšani, prištejemo še 68 tisoč resno materialno prikrajšanih, pa 51 tisoč oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno aktivnostjo in dobimo 410 tisoč oseb, ki so bile v 2013 socialno izključene – to pa je kar 18 tisoč več kot leto prej. V 2014 so se glede na podatke plače vendarle nekoliko povečale, pokojnine več niso padale – glede na to si lahko obetamo da v 2014 ni bilo več nadaljnjega poslabševanja revščine.

Kaj se je letos dogajalo z brezposelnostjo? Kot kaže, jo je manj.

Stopnja registrirane brezposelnosti se je v 2014 stalno zmanjševala. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je oktobra 2014 znašala 12,6 odstotka, kar je za 1,9 odstotne točke manj kot januarja letos. Oktobra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 115 901 ljudi brez zaposlitve, kar je za 13 939 manj kot januarja. To je posledica gospodarske rasti, ki je prinesla več zaposlovanja. To potrjujejo tudi podatki o večjem številu delovno aktivnih oseb.

Da, gospodarska rast je pozitivno presenečenje. Ste bili presenečeni tudi sami statistiki?

Da in ne. Po eni strani nismo bili toliko presenečeni, ker smo vseskozi spremljali mesečne podatke. Izvoz je naraščal veliko četrtletij zapored, izboljševala se je gradbena dejavnost. Tudi gospodarska klima je bila boljša. Upali smo, da bo prišlo do obrata, predvsem upoštevajoč izrazite padce v 2013. Če pogledamo vseh prvih devet mesecev 2014, je obseg BDP glede na enako obdobje v 2013, zrasel za 2,7 odstotka. Če pa bi imeli v zadnjem četrtletju 2014 enako močno rast, kot v tretjem, bi imeli v 2014 na letni ravni 2,8-odstotno gospodarsko rast.

Če bo tako, bo Slovenija v 2014 dosegla najvišjo rast po letu 2008. Bo res tako?

Upamo, ker smo zdaj spet pogledali podatke o izvozu in so še vedno zelo spodbudni. K rasti BDP so lani prispevale investicije v osnovna sredstva, še posebej pa izvoz, ki raste že osem četrtletij zapored in je bil v tretjem četrtletju 2014 skoraj za tretjino večji, kot v najhujšem obdobju krize v tretjem četrtletju 2009. Povečuje se zlasti izvoz v države EU, kar pomeni, da so slovenska podjetja konkurenčna na tujih trgih. V zadnjih šestih četrtletjih se povečuje tudi investiranje v osnovna sredstva. Je pa raven investiranja še vedno skoraj za petino manjša, kot je bila pred petimi leti. Trenutno zelo močno naraščajo naložbe v nestanovanjsko gradnjo, komunalo, vodovod itd., ki se pretežno financirajo iz EU sredstev, kar ne povečuje tekočega primanjkljaja.

Kaj se dogaja s končnim trošenjem države in prebivalstva?

Trošenje države se že štiri leta zapored zmanjšuje, trošenje prebivalstva je bilo v 2014 na približno enaki ravni kot v 2013. To je zelo pozitivno, saj se je trošenje prebivalstva v prejšnjih letih krčilo. Ker je BDP v 2014 porasel, lahko rečemo, da se je ta rast že nekoliko prenesla v rast plač, predvsem v zasebnem sektorju. A tega ljudje v povprečju zdaj še ne občutijo, ker so premiki manjši. Naši podatki kažejo še, da se je varčevanje prebivalstva v zadnjih letih povečalo – potencial za to je, pomembno je, da imajo ljudje pozitivne informacije, da ni strahu pred brezposelnostjo in poslabševanjem gospodarskih razmer. To lahko odpre trošenje in zelo pozitivno vpliva na gospodarsko rast.

V 2014 se je močno povečal javni dolg. Kako ste to zabeležili statistiki?

Zelo se je povečal, v letu 2014 je narasel za skoraj pet milijard evrov, oziroma s 70 na 82 odstotkov BDP. Ob koncu minulega leta je javni dolg na prebivalca znašal že približno 14 700 evrov. Zaradi hitrega povečanja dolga se močno povečujejo izdatki za obresti, v 2014 je država samo za obresti na dolg namenila približno 1,2 milijarde evrov – kar je za tretjino več kot v 2013 in za dve tretjini več kot v 2012. In ker je rast BDP manjša, se močno povečuje to relativno breme obresti: v 2013 smo za to namenili 2,5 odstotka BDP, v 2014 pa že 3,3 odstotka BDP.

Inflacija je bila včasih velik problem, zdaj nam grozi deflacija. Kako so rasle cene v 2014?

Ob koncu leta 2014 sta se letna in povprečna letna inflacija ustavili pri skromnih 0,2 odstotka, sicer pa smo od avgusta do novembra beležili deflacijo. Glavni razlog za to so nižje cene hrane in energentov, te so se prej povečevale, zdaj se pa znižujejo. Najbolj se je pocenila električna energija, nato pa pogonska goriva.

Kaj statistika še pove o prebivalcih Slovenije? Recimo, kako smo kulturni, zdravi, kako se prehranjujemo?

Na splošno se v čedalje večjem številu udeležujemo kulturnih prireditev. Obisk gledaliških predstav se je v zadnjih desetih letih povečal za 20 odstotkov, obisk muzejev, likovnih razstavišč in galerij pa kar za 45 odstotkov. Po drugi strani pa filme očitno gledamo bolj doma, saj se je število obiskovalcev kinematografov znižalo za 25 odstotkov. Kar zadeva zdravje, so odgovori zelo odvisni od starosti in dohodkovnih razredov. Tako je 23 odstotkov oseb (52 odstotkov mladih in štirje odstotki starejših) odgovorilo, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, dva odstotka pa, da je zelo slabo. Kar zadeva hrano, se stvari premikajo na bolje: v obdobju 2004-2013 se je povečala potrošnja zelenjave, a še vedno ni na priporočeni ravni. Po oceni našega urada je 40 odstotkov hrane, potrošene v Sloveniji, domačega izvora, 60 odstotkov pa je uvožene. Smo neto uvozniki hrane, največji primanjkljaj pa imamo pri zelenjavi, krompirju in žitih. Leta 2013 smo proizvedli tudi 72 kg odpadne hrane na prebivalca, se je pa ta količina od leta 2008 zmanjšala za 63 odstotkov.

Kako pa kaj šolamo mlade in kako jih zaposlujemo?

Šolamo se čedalje bolj, kar je dobro, ker zmanjšuje družbeno neenakost, povečuje na naš potencial in vpliva na osebnostni razvoj. V srednješolsko izobraževanje je vključenih 92 odstotkov vseh 15- do 18-letnikov. Kar zadeva izobraževanje mladih v višje- in visokošolskem izobraževanju, smo v svetovnem vrhu, saj študira kar polovica mladih v starosti 20 do 24 let. Izobrazbena raven se je v zadnjih desetih letih precej izboljšala. Zaposlovanje mladih pa je zaskrbljujoče, čeprav se kažejo majhni, pozitivni premiki, v 2014 se je ponovno povečala vsaj zaposlitev za določen čas.