Leto 2025 v znamenju navdušenja nad naložbami UI

Leto 2025 so zaznamovali izrazita politična negotovost, uvedba visokih ameriških carin in nihanja v tehnološkem sektorju zaradi umetne inteligence (UI). Leto je bilo izjemno donosno za evropske in slovenske delnice, pri čemer so se prve podražile za 19,1 odstotka, slednje pa za 57,4 odstotka. Donosnost v ameriških dolarjih je bila tudi precejšnja za ameriške delnice (+18,4 odstotka), vendar je zaradi krepitve evra skozi leto (+13,9 odstotka) donosnost v evrih precej nižja, in sicer +4,6 odstotka. Na ameriškem delniškem trgu sta bili najdonosnejši panogi komunikacijskih storitev (+17,7 odstotka) in informacijske tehnologije (+10,3 odstotka), najmanj donosni pa panogi potrošnih dobrin (–8,9 odstotka) in nepremičnin (–9,6 odstotka). Na evropskem delniškem trgu se je najbolj izkazal bančni sektor, ki se je podražil za 75,5 odstotka, najmanj donosen pa je bil sektor medijev (–13,7 odstotka). Kateri so bili glavni gonilci in zaviralci na kapitalskih trgih v letu 2025?

Osrednje teme na kapitalskih trgih

Spomladansko obdobje je prineslo največje pretrese leta, ko je ameriški predsednik Trump z napovedjo agresivnih carin sprožil začetek trgovinskih vojn. Marec in april sta zaznamovala oster padec svetovnih delniških trgov (od začetka marca in do dna v aprilu so se svetovne delnice pocenile za 18,5 odstotka), saj so vlagatelji panično odreagirali na morebitno upočasnitev globalnega trgovanja ter vpliv na poslovno uspešnost borznih družb. Odziv držav tarč teh carin je bil dokaj blag, zato se je posledično situacija maja umirila ob novicah o začasnih odlogih carin in morebitnih dogovorih, predvsem med ZDA in Kitajsko. Nato so trgi v nekaj tednih nadoknadili večino izgub, kar je odražalo močan optimizem vlagateljev, da bodo trgovinski spori v večini razrešeni. V juniju so se delniški trgi vrnili na ravni izpred začetka carinske krize. ZDA so leto 2025 začele s povprečno efektivno carinsko stopnjo 2,4 odstotka, ki se je tekom sprememb v carinski politiki zvišala na nekje 17 do 18 odstotkov.

Izbrani DelniskiI indeksi 2025

V drugi polovici leta se je fokus vlagateljev preusmeril na makroekonomske kazalnike in fiskalno vzdržnost. Julij je zaznamovalo sprejetje »Velikega čudovitega zakona« v ZDA, ki s korenitimi spremembami v proračunski porabi in davkih predvideva zvišanje proračunskega primanjkljaja za približno 3,4 bilijona dolarjev v naslednjih desetih letih. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je ocenjen proračunski primanjkljaj ZDA za leto 2025 pri 7,4 odstotka BDP. To je vodilo do znižanja bonitetne ocene ZDA pri agenciji Moody's, in sicer z najvišje ocene Aaa na Aa1. Moody's pričakuje, da se bo zaradi nadaljnjega večanja proračunskih izdatkov ameriški proračunski primanjkljaj do leta 2035 povečal na devet odstotkov. September je postregel z nenavadnim fenomenom na obvezniškem trgu. Kljub temu da so centralne banke nižale referenčne obrestne mere, so donosnosti dolgoročnih obveznic dosegle večletne rekorde (30-letna angleška državna obveznica je dosegla donosnost 5,7 odstotka, kar je najvišja vrednost po letu 1998, torej v zadnjih 27 letih), kar je odražalo strah vlagateljev pred fiskalno nedisciplino, dolgoročno inflacijo in geopolitično nestabilnostjo. Kot posledica uvedbe carin in uveljavitve »Velikega čudovitega zakona«, ki kažeta na nestabilnost oziroma negotovost geopolitike, so vlagatelji zmanjšali izpostavljenost ameriškemu trgu. S prodajo ameriških delnic, dolgoročnih obveznic ter prelivanjem denarja v evro ter zlato se je ojačal evro napram dolarju, zlato pa je doseglo nove zgodovinske rekordne vrednosti (4484 ameriških dolarjev na 23. 12. 2025). Premik denarja z ameriškega na evropski trg se je pozitivno odrazil na vrednotenjih evropskih borznih družb, še posebej v evropskem bančnem sektorju.

Tehnološke delnice, ki so bile v zadnjih letih glavni motor rasti, so se v letu 2025 soočale z večjimi izzivi. November je bil negotov, saj so se okrepili dvomi o smiselnosti ekstremnih investicij v infrastrukturo umetne inteligence. Borzne družbe Microsoft, Meta, Amazon in Alphabet (Google) pričakujejo skupne investicije v podatkovne centre v višini 380 milijard dolarjev samo v letu 2025. Tehnološki sektor je utrpel opazne padce (tehnološki indeks Nasdaq se je v novembru do dna pocenil za sedem odstotkov), saj vlagatelji niso več zgolj slepo verjeli v revolucionarnost novih modelov, temveč so začeli zahtevati jasne dokaze o prihodnji dobičkonosnosti teh storitev. Od tega je zaradi visokega deleža tehnološkega sektorja v ameriškem in posledično svetovnem delniškem indeksu odvisna tudi usoda svetovnega delniškega trga. Ravno zaradi teh strukturnih razlik med ameriškim in evropskim delniškim indeksom je Evropa v 2025 doživela stabilnejšo rast (+14,5 odstotne točke prednosti).

Pogled v leto 2026

Foto Umetna Inteligenca

Trgi ostajajo v stanju negotovosti glede nadaljnjih potez ameriške administracije (»Veliki čudoviti zakon« in carine) ter dejanske gospodarske moči sektorja UI. V prihodnjem letu se bodo tehnološki velikani z ogromnimi vlaganji v podatkovne centre in razvoj modelov UI morali dokazati ter upravičiti trenutna visoka vrednotenja njihovih delnic. Dejstvo ostaja, da so trenutna vlaganja v UI predraga in da so bile obljube podjetij UI prevelike. Ta trg je v novembru že precej zanihal, in če se rezultati počasi ne bodo poznali tudi v bilancah podjetij, znajo biti pocenitve na delniških trgih še konkretnejše. Posledično pa bi se znižala tudi gospodarska rast v ZDA, ki trenutno sloni na nadaljnjem tehnološkem razvoju UI in se zanaša nanj. Vlagatelji hkrati pozorno spremljajo ohlajanje ameriškega trga dela (letna stopnja brezposelnosti se je v letu 2025 zvišala s 4,1 odstotka na 4,6 odstotka) ter potek mandata predsednika Feda Jeroma Powlla, saj želi ameriški predsednik Trump na to mesto postaviti osebo, ki bi delovala pod njegovo taktirko in bi dodatno znižala referenčne obrestne mere v korist spodbude ameriškega gospodarstva. Ta politizacija Feda in prekinitev njegove neodvisnosti se lahko izkažeta za izjemno nevarni, saj bi se lahko v tem primeru referenčne obrestne mere pretirano znižale, s fiskalnimi spodbudami pa bi se ponovno zagnala inflacija. Fiskalni problem pa se ne kaže zgolj v ZDA, ampak tudi v Evropi – za 2025 se v Franciji pričakuje 5,4-odstotni proračunski primanjkljaj, v Belgiji –5,5 odstotka, v Avstriji –4,2 odstotka, v območju z evrom pa –3,2 odstotka. Razlog za višanje proračunskih primanjkljajev je predvsem na strani trošenja denarja za obrambo. Pa vendar evropske borzne družbe že v osnovi niso bile drage oziroma visoko vrednotene, kar tudi pojasnjuje nadpovprečno donosnost napram ameriškemu trgu. Večjo uspešnost evropskega delniškega trga lahko zelo verjetno pričakujemo tudi v prihodnjem letu.