Letos so vlagatelji v investicijske sklade vplačali že skoraj 180 milijonov

Pet slovenskih družb za upravljanje je konec aprila upravljalo 7,8 milijarde evrov premoženja prebivalstva, zbranega v skupaj 72 vzajemnih skladih. To je skoraj dve milijardi več kot pred letom dni, k čemur so dobro četrtino prispevala neto plačila, preostanek pa donosi.

Kot je na srečanju z novinarji povedala direktorica združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) Mira K. Veljić, že zadnjih deset let, z izjemo covidnega leta 2022, zaznavajo širjenje trenda neto vplačil v investicijske sklade. Lani so tako predvsem posamezniki – med vlagatelji je manj kot pol odstotka pravnih oseb – vplačali skupaj za 531 milijonov evrov sredstev, v prvih štirih mesecih letos pa že 178 milijonov evrov.

Alternative depozitom premalo poznane 

Skupno premoženje v skladih, ki jih upravljajo slovenske DZU – tuje ponudnice imajo okvirno šestodstotni tržni delež –, je za približno 340 odstotkov višje, kot je bilo pred desetimi leti, k čemur več kot polovica prispeva rast tržne vrednosti. Kar 5,5 milijarde evrov od skupno 7,8 milijarde je v delniških naložbah, »razporeditev sredstev med skladi je v Sloveniji precej drugačna kot drugod po Evropi«, je opozorila Veljićeva. To prikazuje tudi graf. 

Zelo radi vlagamo v delniške sklade, je dodal Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora ZDU GIZ in predsednik uprave Triglav Investments, »hkrati je skoraj 30 milijard evrov sredstev v bančnih depozitih. Ne izkoriščamo možnosti, ki jih vzajemni skladi ponujajo na področju manj tveganih naložb, naj bodo to denarni skladi, skladi denarnega trga ali pa bolj kratkoročni obvezniški skladi, ki sicer imajo nekaj tveganja, ampak so še vedno lahko zanimiva oblika nalaganja za vlagatelje z manjšo toleranco do tveganja.« Takšno ravnanje je povezano tudi s pomanjkanjem finančne pismenosti.

Članice ZDU GIZ zdaj upravljajo 3,2 milijarde evrov v okviru storitve gospodarjenja, kar je v primerjavi s koncem leta 2021 za 1,3 milijarde evrov več, vlagatelji pa so predvsem institucionalni. V alternativnih investicijskih skladih je zdaj približno 200 milijonov evrov, Veljićeva v prihodnje pričakuje rast tega segmenta, povečala se bo tudi dostopnost manjšim vlagateljem.  

Več kot četrtina ljudi s prihranki v nogavici

Anketa združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, opravljena med prebivalci Slovenije starostni skupini od 18 do 65 let, je pokazala, da jih ima 27 odstotkov prihranke v gotovini, 38 odstotkov pa na varčevalnih računih ali v bančnih depozitih.

Na kapitalskih trgih jih je še največ – slaba petina – prisotnih prek naložbenih življenjskih zavarovanj, 16 odstotkov jih vlaga v vzajemne sklade in 13 odstotkov v kriptovalute. Vsak deseti ima sredstva v pokojninskih skladih in tudi v vrednostnih papirjih ter plemenitih kovinah, pet odstotkov pa v nepremičninah.

Informacije o naložbah že 14 odstotkov ljudi išče z orodji umetne inteligence. Pri odločanju, kam bodo vložili, pa se jih 40 odstotkov ne posvetuje z nikomer, šest odstotkov za nasvet vpraša orodja umetne inteligence, nasvete finančnih oziroma bančnih strokovnjakov pa poišče dobra desetina vlagateljev. »Pomemebno je, da pridemo do neke stopnje finančne pismenosti, da informacije, ki jih zberemo iz različnih virov, vključno z družbenimi omrežji, od prijateljev itn., znamo pravilno interpretirati,« je poudaril Jošar. 

Umetna inteligenca pri upravljanju

Sogovornika sta sicer izpostavila, da imajo evropski kapitalski trgi podobne izzive, kot jih ima slovenski. Spomnila sta na deset bilijonov evrov prihrankov, ki so mrtvi kapital in neizkoriščena priložnost v prizadevanjih Evrope za povečanje konkurenčnosti. 

Spomnil je na na INR-račun, ki je od letos na voljo vlagateljem v Sloveniji. »Za finančne produke je pomembno, da so enostavni, razumljivi, pregledni in ugodni. Bolj ko so naravnani v to smer, večja je možnost za povečanje varčevanja v drugih oblikah kot so bančni epoziti,« je dodal.

Uporaba umetne inteligence je aktualno vprašanje tudi znotraj družb za upravljanje, in sicer kot orodje za povečanje produktivnosti v delovnih procesih. Študija ene od mednarodnih konzultantskih družb je pokazala, da bi uporaba umetne inteligence v družbah za upravljanje lahko prinesla do 30 odstotkov prihrankov, kar pa po Jošarjevi oceni velja predvsem za velike družbe za upravljanje - veliko večje kot so te v Sloveniji. 

»Zagotovo pa razvijamo zaledne sisteme, ki ne bodo več zahtevali toliko človeškega dela, kar potem lahko prinese večje preboje v produktivnosti,« je dejal. Drugi del prednosti pa je lahko v boljših upravljavskih rezultatih, in sicer zaradi boljših podatkov in boljših analiz ter boljšega upravljanja s tveganji.