Lonstroffova tovarna bo začela obratovati aprila prihodnje leto

S posaditvijo japonske češnje in slovenske lipe na degradiranem območju nekdanje tovarne KLI Logatec se je simbolično začela gradnje nove japonske naložb na slovenskih tleh.
Objavljeno
17. maj 2018 18.01
Posodobljeno
17. maj 2018 19.36
Češnjo sta posadila predsednik vlade Miro Cerar in Peter Weber, lipo pa Ikuji Ikeda in japonski veleposlanik v Ljubljani Keiji Fukuda.
Nejc Gole
Nejc Gole
Logatec – S posaditvijo japonske češnje in slovenske lipe na degradiranem območju nekdanje tovarne KLI Logatec se je simbolično začela gradnje nove japonske naložbe na slovenskih tleh – obrata za proizvodnjo medicinskih elastomerov. Graditi jo bodo začeli v prihodnjih tednih, proizvodnja z več kot 180 zaposlenimi pa bo stekla aprila prihodnje leto.

Obrat bo v poslovni coni Logatec postavila japonska korporacija Sumitomo Rubber oziroma njena hčerinska švicarska družba Lonstroff. Vrednost investicije je 48 milijonov evrov, država pa bo prispevala 4,8 milijona evrov. Za začetek gradnje potrebujejo še okoljevarstveno soglasja, ki ga mora izdati agencija za okolje, medtem ko jih gradbeno dovoljenje čaka na upravni enoti, je povedal direktor Lonstroffa v Sloveniji Peter Weber. Zeleno luč od agencije za okolje pričakuje v dveh tednih, to pa je prižgala že Zveza ekoloških gibanj (ZEG), ki se je v postopek pri Arsu prijavila kot stranski udeleženec. »Po razpravi na Arsu smo dali načelno soglasje h gradnji. Odstopili smo od tega, da bi gradnjo blokirali, ker so nam dali zahtevana zagotovila, med drugim, da bomo lahko nadzirali rušenje,« je povedal predsednik ZEG Karel Lipič. Ta je opozoril na pravilno odstranjevanje azbestnih plošč, odpadkov in zemljine.

»Ponosen sem, da bo naša investicija prva začetna investicija na takšnem industrijskem območju v Sloveniji,« je dejal predsednik in glavni izvršni direktor Sumitomo Rubber Industries Ikujji Ikeda. Dogodek je označil za enega pomembnih mejnikov te investicije Lontroffa, ki je po njegovih besedah zahtevna, za to, da so danes lahko obeležili začetek gradnje, pa so morali rešiti številne izzive.

Weber težav pri pridobivanju kadra ne pričakuje, saj da bodo ponudili kakovostna delovna mesta in korektno plačilo: »Poleg tega smo dobili že kar veliko prijav, ne da bi kaj objavljali.« Večinoma bodo potrebovali zaposlene za industrijsko proizvodnjo, pa tudi za laboratorije in vodstvene kadre. Zaposleni bodo v izmenskem delu proizvajali gumijaste proizvode za velika farmacevtska podjetja v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Švici. Večinoma gre torej za kupce v območju evra – tudi to je eden od razlogov, da so investicijo postavili prav v Sloveniji. Njihova švicarska lokacija ima namreč težave zaradi valutnih tveganj.

Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da je vlada japonsko izbrala kot strateško partnerico, kar se kaže v konkretnih rezultatih: investicijah Sumitoma, Yaskawe v Kočevju in Hitachija v projektu Nedo. »Ko smo Japonsko vključili med tri prioritetne trge z vidika izvoza in investicij, smo poskušali unovčiti dobre izkušnje japonskih podjetij s Slovenijo in to Japoncem predstaviti kot vstopno točko za Evropsko unijo,« je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Po njegovih besedah so japonske investitorje prepričale tehnološka usmerjenost Slovenije, tehnična znanja in veščine tukajšnjih kadrov ter držanje dogovorov. Slovenija je torej v zadnjih letih privabila več investicij iz države, ki je sicer ena največjih svetovnih vlagateljic. Med japonskimi investicijami v Sloveniji so tudi Helios, ki je v lasti družbe Kansai Paint, Daihen Varstroj, Panasonic pa se bo iz Gorenja verjetno umaknil.