Luka Koper izgublja posle, Trst raste
Pristanišča: S počasnimi odločitvami slovenskemu pristanišču polzijo iz rok poslovne priložnosti
Odpri galerijo
Avtomobili bi lahko bili še donosnejši posel. Vedno je kak trg, na katerem posel cveti. Foto Gašper Boncelj
Koper – Luka Koper je drugo največje pristanišče za pretovor avtomobilov v Sredozemlju, letos načrtujejo pretovor rekordnih 765.000 avtomobilov, ves čas jih je v tem pristanišču med 30.000 in 43.000 in to je eden »najslajših« poslov v Kopru. Toda pristanišče iz različnih razlogov izgublja posle. Državna revizijska komisija je že 21. novembra razveljavila odločitev Luke, da bi novo garažo (skladišče) za 6000 avtomobilov gradilo italijansko podjetje Pre System. Konkurenca, predvsem v Trstu, ne počiva.
Uprava Luke Koper še ni sprejela odločitve o tem, kakšne nadaljnje postopke oddaje javnega naročila za garažno hišo bo izbrala. »Odločitev bomo sprejeli po detaljni presoji in skladno z zakonom o javnem naročanju. Naših odločitev vnaprej ne moremo komentirati,« nam je odgovoril predsednik uprave Dimitrij Zadel. Državna revizijska komisija (DKOM) odločitve in pojasnila za svojo odločitev še ni javno objavila, ker italijansko podjetje še ni potrdilo prejema skoraj mesec dni stare odločitve.
V tretjem poskusu je cenovno najugodnejšo ponudbo poslalo italijansko podjetje Pre System (18,5 milijona evrov). Dražjo ponudbo je poslal Kolektor Koling (s Kolektorjem CPG in družbo Zener) – za 22,9 milijona, še dražjo pa družba Tosidos (23,6 milijona evrov). Direktor prodaje Kolektorja Koling Marko Trampuž je pojasnil, da so v pritožbi na izbiro italijanskega izvajalca našteli 16 pripomb, za DKOM pa je zadoščalo, da sta bili že dve pripombi dovolj veliki za razveljavitev izbire, saj je ocenila, da je bila ponudba nepopolna. »Luka Koper ima zdaj tri možnosti: da izbere enega od preostalih dveh ponudnikov, da jima ponudi možnost izboljšanja ponudbe ali pa objavi nov razpis,« je ocenil Trampuž. V Luki imajo pravila, po katerih so dolžni pred oddajo naročila upoštevati predvideno vsoto sredstev, ki je ne smejo preseči. Marko Trampuž pa je pojasnil, da je zdaj javnemu naročilu dodano delo, ki ga ob prvem razpisu ni bilo in je zato predviden poseg nekoliko dražji, kot je bil.
Brez novih površin se ne morejo prijaviti na razpise avtomobilskih proizvajalcev za nove posle. Poleg zamud z garažo imajo v Luki težavo tudi z več zemljišči, na katera so računali za širitev dejavnosti. Hoteli so graditi parkirišče za nekaj tisoč avtomobilov na parceli, ki je last koprskega podjetja Grafist, a je država napovedala razlastitev (z odkupom) Grafistove parcele. Lahko bi uredili parkirišče na parceli 920, ki je last države, vendar občina Ankaran tam ne da soglasja za gradbeno dovoljenje za postavitev ograje. Prav tako bi lahko pridobili parcele 6A in 7A, ki so last ankaranske občine. O vseh teh parcelah bi seveda država morala v poga janja z Grafistom ali ankaransko občino (na kar so v Ankaranu pripravljeni), če bi hoteli omogočiti razvoj pristaniške dejavnosti. Pretovor avtomobilov pomeni okoli 12 odstotkov celotnega poslovanja Luke. Samo garažna hiša bi omogočila povečanje pretovora za 162.000 avtomobilov na leto. Gradnjo garažne hiše so zahtevali partnerji Luke Koper, posebej Deimler.
Medtem iz Luke Trst prihajajo skoraj vsak mesec novice o sistematičnem povečevanju kapacitet (investicije v vrednosti 330 milijonov evrov) in o osvajanju novih trgov. Luka Koper je po devetih mesecih letos ostala na enakih količinah pretovora kot v lanskem devetmesečju, v Trstu so po desetih mesecih (ne da bi računali pretovora naftnih derivatov) pretovorili 15 milijonov ton blaga, kar je 8,5 odstotka več. V Kopru so pretovorili v devetih mesecih osem odstotkov kontejnerjev več, v Trstu pa v desetih mesecih 17 odstotkov več. Letos bodo v Kopru prepeljali kakih 24.000 vlakov, morda odstotek več kot lani, medtem ko v Trstu letos napovedujejo okoli 10.000 vlakov, to pomeni kar 13,5-odstotno rast.
Dimitrij Zadel o tem pravi: »Povečanje pretovora kontejnerjev je v absolutnih številkah v obeh lukah podobno, v odstotkih je tržaški prirast na nižjo osnovo višji. V Sloveniji se na več odsekih spopadamo s pretočnostjo železniškega omrežja, kar tudi vpliva na pretovor v pristanišču. V Trstu imajo več prostora na železnici in lahko razvijajo nove produkte, toda še vedno govorimo o le 40 odstotkih prevoza z vlaki v primerjavi z Luko Koper.« Generalni direktor SŽ Dušan Mes je napovedal izboljšave na železniški postaji v Kopru in na progi, ki bodo omogočili vsaj majhen porast prometa v prihodnjih letih, dokler ne bo zgrajen drugi tir.
Uprava Luke Koper še ni sprejela odločitve o tem, kakšne nadaljnje postopke oddaje javnega naročila za garažno hišo bo izbrala. »Odločitev bomo sprejeli po detaljni presoji in skladno z zakonom o javnem naročanju. Naših odločitev vnaprej ne moremo komentirati,« nam je odgovoril predsednik uprave Dimitrij Zadel. Državna revizijska komisija (DKOM) odločitve in pojasnila za svojo odločitev še ni javno objavila, ker italijansko podjetje še ni potrdilo prejema skoraj mesec dni stare odločitve.
Že tretje neuspelo naročilo za isto garažno hišo
V tretjem poskusu je cenovno najugodnejšo ponudbo poslalo italijansko podjetje Pre System (18,5 milijona evrov). Dražjo ponudbo je poslal Kolektor Koling (s Kolektorjem CPG in družbo Zener) – za 22,9 milijona, še dražjo pa družba Tosidos (23,6 milijona evrov). Direktor prodaje Kolektorja Koling Marko Trampuž je pojasnil, da so v pritožbi na izbiro italijanskega izvajalca našteli 16 pripomb, za DKOM pa je zadoščalo, da sta bili že dve pripombi dovolj veliki za razveljavitev izbire, saj je ocenila, da je bila ponudba nepopolna. »Luka Koper ima zdaj tri možnosti: da izbere enega od preostalih dveh ponudnikov, da jima ponudi možnost izboljšanja ponudbe ali pa objavi nov razpis,« je ocenil Trampuž. V Luki imajo pravila, po katerih so dolžni pred oddajo naročila upoštevati predvideno vsoto sredstev, ki je ne smejo preseči. Marko Trampuž pa je pojasnil, da je zdaj javnemu naročilu dodano delo, ki ga ob prvem razpisu ni bilo in je zato predviden poseg nekoliko dražji, kot je bil.
Brez novih površin se ne morejo prijaviti na razpise avtomobilskih proizvajalcev za nove posle. Poleg zamud z garažo imajo v Luki težavo tudi z več zemljišči, na katera so računali za širitev dejavnosti. Hoteli so graditi parkirišče za nekaj tisoč avtomobilov na parceli, ki je last koprskega podjetja Grafist, a je država napovedala razlastitev (z odkupom) Grafistove parcele. Lahko bi uredili parkirišče na parceli 920, ki je last države, vendar občina Ankaran tam ne da soglasja za gradbeno dovoljenje za postavitev ograje. Prav tako bi lahko pridobili parcele 6A in 7A, ki so last ankaranske občine. O vseh teh parcelah bi seveda država morala v poga janja z Grafistom ali ankaransko občino (na kar so v Ankaranu pripravljeni), če bi hoteli omogočiti razvoj pristaniške dejavnosti. Pretovor avtomobilov pomeni okoli 12 odstotkov celotnega poslovanja Luke. Samo garažna hiša bi omogočila povečanje pretovora za 162.000 avtomobilov na leto. Gradnjo garažne hiše so zahtevali partnerji Luke Koper, posebej Deimler.
Trst zadnja leta prožnejši pri investicijah in poslih
Medtem iz Luke Trst prihajajo skoraj vsak mesec novice o sistematičnem povečevanju kapacitet (investicije v vrednosti 330 milijonov evrov) in o osvajanju novih trgov. Luka Koper je po devetih mesecih letos ostala na enakih količinah pretovora kot v lanskem devetmesečju, v Trstu so po desetih mesecih (ne da bi računali pretovora naftnih derivatov) pretovorili 15 milijonov ton blaga, kar je 8,5 odstotka več. V Kopru so pretovorili v devetih mesecih osem odstotkov kontejnerjev več, v Trstu pa v desetih mesecih 17 odstotkov več. Letos bodo v Kopru prepeljali kakih 24.000 vlakov, morda odstotek več kot lani, medtem ko v Trstu letos napovedujejo okoli 10.000 vlakov, to pomeni kar 13,5-odstotno rast.
Dimitrij Zadel o tem pravi: »Povečanje pretovora kontejnerjev je v absolutnih številkah v obeh lukah podobno, v odstotkih je tržaški prirast na nižjo osnovo višji. V Sloveniji se na več odsekih spopadamo s pretočnostjo železniškega omrežja, kar tudi vpliva na pretovor v pristanišču. V Trstu imajo več prostora na železnici in lahko razvijajo nove produkte, toda še vedno govorimo o le 40 odstotkih prevoza z vlaki v primerjavi z Luko Koper.« Generalni direktor SŽ Dušan Mes je napovedal izboljšave na železniški postaji v Kopru in na progi, ki bodo omogočili vsaj majhen porast prometa v prihodnjih letih, dokler ne bo zgrajen drugi tir.
