Manj priboljškov za bankirje

Bruselj, Ljubljana - Velika Britanija sicer glasno izraža zadržke, a videti je, da ji razmeroma strogega omejevanja dodatnih plačil (bonusov) za bančnike v EU ne bo uspelo uveljaviti.

Finančni ministri EU so dobili na mizo kompromis, ki sta ga prejšnji teden skovala irsko predsedstvo Unije in evropski parlament, a končne odločitve o njem še niso sprejeli. V skladu z njim bonusi ne bodo smeli biti višji od redne plače. Dvakrat višji bodo lahko le, če jih bodo odobrili delničarji. Takšna rešitev je eden od odzivov na finančno krizo, saj v teoriji velja, da so visoki bonusi, odvisni od dobičkonosnosti dela, v preteklosti spodbujali bankirje k visoko tveganim kupčijam in špekulacijam.

Britanci izolirani

Velika Britanija je v zavračanju predloga povsem izolirana. Ker se direktiva o tem ne sprejema s soglasjem, ne more preprečiti njene uveljavitve z vetom. Pred očmi ima predvsem interese finančne industrije na Otoku, saj londonski City ustvari kar desetino britanskega BDP. Župan Londona Boris Johnson je, denimo, prepričan, da si bo EU z novo ureditvijo - prizadela naj bi več tisoč londonskih bankirjev - zabila avtogol, saj se bodo najboljši bančni kadri preselili v druga finančna središča po svetu in okrepili tamkajšnje bančništvo.

Britanski finančni minister George Osborne je dejal, da bodo v bankah sicer morali zviševati plače, vendar bo zmanjšana variabilnost v prihodkih bankirjev, ki ob morebitnem slabem poslovanju zanje lahko pomeni nižje plačilo. V EU še načelno velja, da bi novo ureditev najraje vpeljali v soglasju z Veliko Britanijo, saj se bojijo političnih posledic novega razdora z Otokom. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je izrazil upanje, da bodo v nadaljevanju našli rešitve, ki bi zadovoljile London.

Po napovedih irskega finančnega ministra Michaela Noonana se bodo v prihodnjih tednih še usklajevali z evropskim parlamentom, a urejali naj bi le tehnična vprašanja, kakršna sta začetek uveljavitev omejitev in način njihove izvedbe. Tudi komisar za notranji trg Michel Barnier je prepričan, da je zadeva z bonusi končana. Prvi človek parlamenta Martin Schulz pa obžaluje, da ministrom še ni uspelo potrditi predloga, saj da bo »kapica« za bonuse naredila gospodarski sistem bolj pošten in varen.

Ureditev, ki naj bi spodbudila bankirje k dolgoročnejšemu razmišljanju, ne bo zadevala le bank s sedežem v EU, marveč tudi podružnice tujih bank na stari celini in podružnice evropskih bank v finančnih središčih na tujem. Za Slovenijo se vprašanje bonusov, razen v širšem evropskem kontekstu, ne postavlja. Po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Andreja Širclja imajo vse tri velike slovenske banke v državni lasti že tako omejitve prejemkov uprav, tudi druge pa imajo prihodke najbrž v okviru predlaganih okvirov.

Prejemki so se izrodili

V Sloveniji je vlada že omejila prejemke direktorjev v državnih podjetjih, kar zadeva tudi obe državni banki, pravila nagrajevanja v bankah pa je zaostrila tudi bančna zakonodaja. Najbolj razvpita pa je bila milijonska nagrada, ki jo je za vodenje NLB leta 2009 prejel Marjan Kramar.

In kaj o odločitvi Švicarjev, da nataknejo uzdo direktorskim prihodkom, in o predlogu EU, da omeji nagrajevanje bankirjev, menijo v menedžerskem in bančnem združenju?

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pojasnjuje, da je plačilo vodstvenih kadrov vedno rezultat pogajanj med vodstvom in lastniki, a priznava, da so se ti prejemki v zadnjih letih res izrodili. »V ZDA, od koder se je to širilo tudi drugam, so zaslužki dosegali tudi štiristokratnik povprečne plače. Tako veliko razliko pa je težko pojasniti,« pravi Šmučeva. Opozarja, da so bili sistemi nagrajevanja naravnani na kratkoročne cilje: »Delničarji so to spodbujali, saj so hoteli rast delnice družb.« Zato je del odgovornosti tudi na delničarjih.

Nagrade kljub slabemu delu

Sogovornica pravi, da je bolj kot v dobrih družbah to problem v tistih, ki niso poslovale dobro, denimo, v nekaterih bankah, kjer so si vodilni nato vseeno izplačevali nagrade. Pobuda Evropske unije za omejitve nagrad bankirjem je zato po njenem mnenju zaušnica finančni industriji: »Ta, čeprav je povzročila veliko gorja, v petih letih ni bila sposobna samorefleksije in samoregulative. Čeprav so jo države reševale, so vztrajali pri starih vzorcih.«

Arhar: Korektno in pravično

»Meni se zdi to korektno in pravično,« se je na vprašanje, kaj meni o omejevanju nagrad bankirjem, odzval France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije in do lani tudi predsednik uprave banke UniCredit. Dejal je, da je finančno-bančna kriza zahtevala nekaj tisoč milijard javnega denarja, zato se postavlja vprašanje, kako so si lahko nekateri bankirji, denimo v Veliki Britaniji, že kakšno leto po državni pomoči izplačali visoke nagrade.

Arhar je pojasnil, da glede na prejemke naši bankirji evropske ureditve ne bodo občutili. Poudaril je še, da so po svetu nagrade, ki nekajkrat presegajo plače, značilne za investicijske banke, in ne toliko za univerzalne.