



Postanite naročnik | že od 14,99 €

Doslej smo višje cene čutili le pri nakupu goriva, v prihodnjih tednih pa se bodo začele konkretnejše podražitve tudi drugih izdelkov.
Marca je bilo mleko za 2,6 odstotka dražje kot v povprečju lanskega leta. Dražji je bil tudi jogurt, sir pa se je pocenil za dva odstotka. Bolj ste lahko zadovoljni, če za zajtrk oplemenitite kruh z maslom, saj je bilo slednje marca cenejše za 13 odstotkov kot lani. So se pa marca cene čokolade in kakava medletno znižale za štiri odstotke, povišanje pa je bilo lani bistveno višje – lanskega marca je bila inflacija 22-odstotna.
Z napadom na Iran so črni labodi ušli iz kletke: da bi se inflatorni trend obrnil navzdol, bo potrebnih več mesecev, višji stroški pa bodo stiskali potrošnike in podjetja.

Številna podjetja bodo izkoristila vsesplošen trend inflacije in ob nespremenjenih stroških dvignila svoje marže, bržkone tudi v Sloveniji. Težava je, da državi in potrošnikom niso znane cene, po katerih imajo podjetja zakupljeno blago.
Na področju energentov, denimo, si mora država vzeti pravico do nadzora nad cenami, če bo morala zamejiti maloprodajne cene in v zameno plačevati dobaviteljem nadomestila. V to smer gre v četrtek sprejeta vladna uredba za nadzor nad dvigi cen električne energije in zemeljskega plina, po kateri bodo morali dobavitelji za določene skupine odjemalcev pred vsakim dvigom cen dobiti soglasje vlade.
Nadzor bo ključen ob morebitni uvedbi nižje stopnje DDV za osnovna živila. Ekonomske študije namreč kažejo, da se učinki nižjega DDV ne prelijejo popolnoma v maloprodajne cene, ampak tudi v marže industrije in trgovcev, razen če ukrepa ne spremlja močan nadzor nad cenami in konkurenco.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
Komentarji