Mariborsko sodišče sledilo predlogu tožilstva v zadevi Satex

Maribor - Na tožilstvu menijo, da je omenjeni odstavek v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, kot kaže pa se z njimi strinja tudi mariborsko okrožno sodišče, ki je, za zdaj sicer še ne pravnomočno, potrdilo omenjeni predlog, je danes za STA povedal vodja mariborskega tožilstva Drago Šketa. Ob tem je še opozoril, da glede na takšno odločitev sodišče v obravnavani zadevi še ni izdalo sklepa o zastaranju kazenske zadeve.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pretekli teden zatrdila, da glede na pridobljeno poročilo in pogovor z vodjo tožilstva ne vidi nikakršne krivde za zastaranje primera Satex na strani tožilstva. Ob tem je spomnila, da bi očitana dejanja sicer lahko absolutno zastarala šele leta 2016, a je vrhovno sodišče po razveljavitvi pravnomočne sodbe v skladu z zdaj po njihovem mnenju ustavno spornim členom zakona določilo dveletni rok za ponovno obravnavo.

Prejšnji teden je tedanja začasna predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec sicer odredila, da naj vrhovni sodnik s kazenskega oddelka vrhovnega sodišča pregleda spise mariborskega okrožnega sodišča v omenjeni zadevi.

Pregled naj bi pokazal, ali je bilo formalno procesno vodstvo kljub številnim opravljenim procesnim dejanjem ustrezno in dovolj učinkovito, da bo sodišče v roku dveh let, ki jih je imelo na voljo, pravnomočno končalo sojenje. Odločitev o odredu pregleda je pozdravil tudi minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je od Jelenc Puklavčeve tudi zahteval izvedbo ustreznega pregleda zadev sodne uprave na višjem sodišču v Mariboru.

Kot namreč meni minister, je primer Satex katastrofalen in "vzorčen primer, kako naj se kazenski postopek ne pelje". V zvezi s tem je tudi zagotovil, da bodo ugotovili, kdo je za zastaranje primera odgovoren.

Četverica obtoženih v omenjeni aferi, med katerimi so nekdanji uslužbenec NKBM Borut Rataj, menedžerja družbe Satex Štefan Poštrak in Mladen Kerin ter nekdanji notar Tomislav Ajdič, naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 preko 944 različnih posojil od NKBM pridobila za okoli 11 milijonov današnjih evrov protipravne premoženjske koristi. Vso so bili za očitana kazniva dejanja leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.