Med nadzorniki se je bati »znancev«

Ljubljana – Zagotavljanje dodane vrednosti, profesionalnost, neodvisnost in nagrajevanje so področja, kjer se uprave in nadzorni sveti še najbolj razhajajo, kakor je pokazala raziskava A. T. Kearney, ki so jo včeraj predstavili na srečanju Združenja nadzornikov Slovenije. Na okrogli mizi so opozorili, da se prav v času krize pokaže, kako pomembno je, da strokovno in širše podkovani nadzorniki znajo tudi ob pravem času postavljati prava, tudi zoprna vprašanja. A so tudi ugotavljali, da se v času konjunkture nadzorniki praviloma tako ne obnašajo, v krizi pa je lahko že prepozno.

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je poudaril, da je eden ključnih problemov v Sloveniji nezaupanje: tako med socialnimi kakor med poslovnimi partnerji, posledica pa je, da je v takih nezaupljivih razmerah težko najti soglasje. Tudi o tem, kaj storiti, da bi nam šlo bolje. Seveda se zdaj v času krize pojavljajo mnenja, da so bila podjetja slabo nadzorovana, a zlasti drži, da potrebujemo učinkovito in delujočo pravno državo. Hribar Milič: »Takšno, ki mora sankcionirati napačna ravnanja, ne pa, da obsojamo njihovo ravnanje po posamičnih (ekscesnih) primerih.«

France Arhar, predsednik uprave UniCredit banke v Sloveniji, pa je dejal, da ga pravzaprav to nezaupanje ne čudi tako zelo. Arhar: »Glavni razlog zanj vidim v prevelikem razkoraku v tem, kar zapišemo in v tem, kaj potem delamo.« Invalidne etike pač ni, je poudaril Arhar, ki deluje v banki, ki je v tujem lastništvu, zato tudi ima še drugačne, ne samo domače izkušnje v odnosu do nadzornikov.

Študija A. T. Kearney, ki jo je predstavila Melanie Seier Larsen, je pokazala šibke točke sožitja med upravami in nadzornimi sveti in podala tudi nekaj predlogov, kako jih je mogoče izboljšati. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Igor Maroša iz A. T. Kerneya, so Anjo Strojin Štampar, članico uprave Kad, začudili že odgovori iz raziskave, češ da vloge uprav in nadzornikov niso dobro opredeljene, kajti meni, da je vendar zakon o gospodarskih družbah dovolj jasen. Strojin Štampar: »ZGD je treba dobro prebrati in ga potem kot vesten in pošten gospodarstvenik tudi uporabljati v praksi.«

Aleksandra Svetelška, predsednika uprave Petrola, je presenetila ugotovitev, da gradiva za seje naj ne bi bila dovolj dobro pripravljena. Svetelšek:«Samo uprave in nadzorni sveti sami lahko ta gradiva naredijo boljša.« Matevž Slapničar, predsednik NS družbe Merkur, je, glede na dogajanje v Merkurju, seveda v drugačnem položaju. Nadzor je v družbah različen, je dejal, v Merkurju gre tako rekoč za dnevno vpetost. Seveda je naloga NS izbor uprave, a ta lahko daje tudi filtrirane informacije. A za družbo sta lahko največja dodana vrednost učinkovita in lojalna uprava in NS, ki si tudi zaupata, saj potem filtiranih informacij ne bo, je menil Svetelšek.

Nadzorniki, ki delujejo 
po načelu »se poznamo«

Seveda pa je lahko ta meja izmuzljiva ali kakor je dejal Arhar, se boji tistih članov NS, ki delujejo po načelu »se poznamo«, kajti prvi predpogoj nadzornika je, da obvlada finančno abecedo, saj sicer ni jasno, kaj in kako bo spraševal in ugovarjal trditvam uprave in kako bo, če vsega tega ne bo obvladal, tudi odgovoren.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so lahko tujci kot nadzorniki ali pa profesionalni nadzorniki dobrodošli; ker niso lokalno obremenjeni, ker se lakho dobro spoznajo na specifičnosti panoge, ker so lahko profesionalci. Seveda pa se ob tem pojavi novi problem, namreč ustrezno plačilo nazdornikov, saj so nadzorniki zdaj, je prepričan tudi Svetelšek, neustrezno plačani. Svetelšek: Ne gre za potrebe po velikem plačilu, ampak korektnem. Seveda bi ta plačila morala biti povezana tudi z odgovornostjo, ki jo sprejemajo nadzorniki. Nova in nova niso potrebna, saj, kakor je dejala Anja Strojin Štampar, s tovrstnim pretiravanjem odgovornosti ne bo več, bistveno je zavedanje, da je pomemben aktivni nadzornik, takšen, ki zna vprašati, kaj se dogaja z družbo. Če tega ne naredi, je za dogajanje v družbi odgovoren.