Memristor bo prišel na trg leta 2018

Računalniki in strežniki že več kot 60 let temeljijo na arhitekturi, ki jo sestavljajo trije ključni gradniki: procesor, pomnilnik in (dolgoročna) hramba podatkov. Projekt proizvajalca Hewlett-Packard (HP), neskromno poimenovan kar The machine, pa obljublja, da bo porušil to ureditev in za vedno spremenil računalniško arhitekturo ter z njo še vse drugo, saj na strežnikih temeljijo računalniški oblaki, na računalniških komponentah pa skorajda vse druge elektronske naprave.

Da so računalnikarji po svetu zastrigli z ušesi, je poskrbela tudi izjava tehničnega direktorja družbe HP Martina Finka, ki je suvereno napovedal, da bodo pametni telefoni prihodnosti lahko ponudili hrambo na stotine terabajtov podatkov ter da bodo številne zahtevnejše storitve in aplikacije že del rešitve.

Po šestih desetletjih kompromisov in neučinkovitosti je torej čas za nekaj povsem novega. Znanstveniki v HP so odločni, da jim bo uspelo preseči še vedno veljavne fizikalne omejitve, ki veljajo v panogi IT. Premikanje meja bo postreglo z zelo zanimivim iskanjem novega ravnovesja (in kompromisov). Načrt je v grobem že jasen. Za matematične operacije bodo še naprej odgovorni elektroni, komunikacijske naloge bodo prevzeli fotoni, hrambo podatkov pa ioni. Tako naj bi vsak posamezen delec opravljal nalogo, ki mu najbolj ustreza.

Prava rešitev za poganjanje interneta stvari

»Mašina« bo tako združila delovni pomnilnik s hrambo podatkov in zravnala kompleksne hierarhije podatkov, ki smo jim priča zdaj. Obdelava podatkov bo tako za več velikostnih razredov hitrejša, sistemi pa precej bolj skalabilni od sedanjih rešitev. Še več, pogovor o zmogljivostih in učinkovitosti delovanja vsebuje kar besedno zvezo kvantni preskok. Dimenzija nepredstavljivih zmogljivosti naj bi ob povsem novi arhitekturi poskrbela tudi za dolgoročno znatno nižje stroške računalništva in večjo varnost. Za varnost hrambe in obdelavo podatkov bo namreč poskrbljeno z več ukrepi, vgrajenimi tako v strojne kot programske rešitve.

Kako zavzeto so se pri HP lotili novega projekta, potrjuje tudi dejstvo, da vrata laboratorijev v HP Labs v Silicijevi dolini niso več odprta za novinarje (in številne druge obiskovalce), saj skrbno skrivajo ključne inovacije. O sposobnosti inženirjev v omenjenih laboratorijih ni dvoma, saj so svetu že dali uspešne procesorje z arhitekturo RISC, laserske in brizgalne tiskalnike, grafične postaje 3D in 64-bitno procesorsko arhitekturo.

Po besedah Finka je »mašina« prava rešitev za poganjanje interneta stvari in s tem za naslednjo tehnološko revolucijo. Njen ključni gradnik bo nekakšen univerzalni pomnilnik. Stvaritelji so ga krstili za memristor. Čeprav bo HP novo arhitekturo že prihodnje leto s ključnimi partnerji začel preizkušati na različnih projektih, jo v obliki poslovnih rešitev na trgu lahko pričakujemo leta 2018. Zanimanje za ta super stroj so že javno izrazili številni velikani s področja potrošniške elektronike, med njimi Apple, Google, Microsoft, Sony in drugi.

V razvoju operacijski sistem Carbon

Številni akterji in analitiki v IT-industriji so bili še pred meseci prepričani, da je memristor le izmišljotina podjetja v težavah, ki išče pozornost. A ko je HP po svetu začel iskati strokovnjake, ki bi za revolucionarno arhitekturo razvili tudi nov operacijski sistem, so negativne govorice skoraj hipoma zamrle. Omenjeni operacijski sistem se je tako že znašel na risalnih deskah in v uradnih načrtih, njegovo razvojno ime pa je Carbon. Uresničitvi načrtov HP v prid govori tudi razvoj polprevodniških materialov, tako grafena kot silicena, ki obljubljata odpravo omejitev silicija in revolucijo pri proizvodnji tranzistorjev. Prvi delujoč prototip »mašine« naj bi bil nared do konca prihodnjega leta.

Z razvojem in inoviranjem na področju ključnih tehnologij se HP tudi vrača h koreninam. Če se mu bodo smeli načrti uresničili, bo panoga tehnologij in računalništva doživela novo pomlad in pravi razcvet, hkrati pa močno zagnala kolesje inovacij v skoraj vseh z informacijsko tehnologijo podprtih panogah.