Menedžerji izpostavljeni stresu

Ljubljana - Menedžerji so zelo izpostavljeni stresu, še posebej je najbolj na udaru srednji menedžment. Večina jih o tem ne govori, zato je na okrogli mizi v organizaciji Zavarovalnice Triglav in Združenja Manager predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak pozvala, da se o stresu in z njim povezanih boleznih več govori. Ob tem je poudarila še pomen preventive.

Navedla je še, da ženske menedžerke pogosteje obolevajo od moških kolegov. Devet evropskih držav je sicer izgorelost že priznalo kot poklicno bolezen, vendar v Sloveniji zaenkrat še nimamo možnosti za to. "Ali je izgorelost isto kot depresija? Žal ni objektivnega kazalca, za to tega ne moremo izmeriti," je še dodala Metoda Dodič Fikfak.



Sodelujoči so opisali svoje izkušnje s posledicami preobremenjenosti in izpostavili, da je izjemno pomembno ločiti pozitivni in negativni stres ter postaviti meje. Zdravstvena stroka pa je poudarila pomen preventive in izkoreninjenja slabih navad.
 

Pozitivni in negativni stres

Ker je med menedžerji konkurenca, se slabosti skriva. Ustanovitelj Podjetniškega centra Pegasus Robert Ličen je predstavil svojo zgodbo, ko se je za obisk zdravnika pred leti, ko se je kot predsednik uprave ukvarjal z reševanjem podjetja Steklarna Rogaška, odločil šele, ko se zaradi preobremenjenosti ni spomnil več imena svojega sina. Direktorica podjetja Spago, predavateljica in avtorica knjige Ne čakaj na vikend, v kateri je opisala svojo pot z roba izgorelosti, Maja Golob se je na samostojni podjetniški poti srečala z izzivi, na katere ni bila pripravljena. Sedaj pa se je izločila iz vseh poslovnih procesov, kjer njena prisotnost ni nujna. "Po 16. uri me ne boste dobili na telefon. Takrat je čas za stvari, ki jih rada počnem in od teh mej ne odstopam," je poudarila.



Kako je pred nekaj leti kot 24-letnik čez noč zaradi vodenja hotela in težav s kadri izgubil vso motoriko je opisal naslednik družinskega podjetja Kunst 1966 Nejc Kunst. Med dveletno bolniško odsotnostjo je tri mesece preživel na rehabilitaciji, kjer se je moral vsega naučiti na novo. Da se vseh tveganj za takšno stanje ne da izničiti, ampak le zmanjšati, je pojasnil predstojnik kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Blaž Koritnik.

Da pa je treba ločiti pozitivni in negativni stres, pa je dodal predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Marko Noč, in dodal, da je zanj pozitivni stres zahteven kardiološki poseg, negativen pa, da dela znotraj tako velikega centra kot je UKC, ki je poln nesmislov. Zaradi srčne kapi je o svojih navadah premislil tudi kardiolog in specialist invazivne in interventne kardiologije ter vodja interventne kardiologije v Splošni bolnišnici Izola Hrvoje Reschner.



Na preventivno je opozorila tudi športna psihologinja Sara Isaković, ki je priznala, da ji je bilo kot nekdanji vrhunski športnici težko priznati, da v določenem trenutku ne zmoreš več. Poudarila je, da imamo vsi 15 ali 20 minut časa na dan, da se posvetimo sebi.