Mercatorjevi centri na muhi petih ponudnikov
Med bolj ali manj resnimi možnimi kupci Mercatorjevih trgovskih centrov po resnosti izstopa Supernova
Odpri galerijo
Logistično-distribucijski center ob Letališki cesti v ljubljanskih Mostah, kot so si ga zamislili v Mercatorju, bo večinoma zgrajen prav iz kupnin za poslovno odvečne nepremičnine. Foto arhiv Mercatorja
Ljubljana – Vodilni slovenski trgovec Mercator je s svojim nepremičninskim portfeljem v Sloveniji in v regiji pritegnil pozornost vrste kupcev. Sporazumi o zaupnosti in nerazkrivanju informacij so že podpisani, neuradno pa naj bi potekali že tudi prvi skrbni pregledi.
Razdolževanje je za Mercator ključna strateška usmeritev, ki naj bi največjega slovenskega trgovca na srednji in dolgi rok ohranila pripravljenega za konkurenčni boj s tekmeci na slovenskem in drugih trgih v regiji, kjer je navzoč. Kot eno od glavnih formul za razdolževanje v Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Čizmić, vidijo prodajo odvečnih nepremičnin oziroma monetizacijo.
Postopek, ki so ga začeli že lani jeseni, ko so za pomoč pri monetizaciji najeli dva zunanja svetovalca, je že v polnem teku in po naših informacijah se je pri Čizmićevi ekipi zglasilo že pet bolj ali manj resnih kupcev. Neuradno je slišati, da je med najresnejšimi morebitnimi kupci avstrijska družba Supernova, ki upravlja nakupovalno središče na Rudniku v Ljubljani.
Po neuradnih informacijah, ki smo jih dobili iz virov blizu Mercatorju, se Supernova zanima za vseh deset nakupovalnih centrov, začeli naj bi tudi že izvajati skrbni pregled, zanje pa naj bi prodajalci pričakovali med 150 in 200 milijonov evrov. V upravi Mercatorja podrobnejših informacij o monetizaciji nepremičnin ne dajejo.
»V zvezi s postopkom monetizacije 17 centrov (centri v Sloveniji, na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini) in drugega projekta – odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja, ki oba merita na razdolžitev skupine Mercator, moramo poudariti, da postopki tečejo po načrtih in da smo z odzivom potencialnih ponudnikov (gre predvsem za mednarodne sklade, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin) zadovoljni,« pravijo v Mercatorju.
Ponudniki podpisujejo sporazume o nerazkrivanju informacij, ki zavezujejo tudi Mercator. »Žal vam ne moremo predstaviti podrobnosti. Želimo pa poudariti, da smo v Mercatorju z novimi projekti, ki imajo spremenjene pogoje, začeli dovolj zgodaj za doseganje ključnega cilja – razdolžitev skupine,« pravijo v družbi.
V Mercatorju vztrajajo, da se jim nikamor ne mudi, časa za prodajo imajo do leta 2021 ali 2022. Ključna pa seveda ni samo kupnina, temveč tudi višina najemnine, saj nameravajo centre prodati po sistemu »sell-and-lease back«.
Če se bo Mercatorju izšlo po načrtih, bi z monetizacijo nepremičnin zbrali okoli 350 milijonov evrov. Del tega denarja bi namenili za razdolžitev pri bankah in reprograme posojil, del pa za gradnjo logistično-distribucijskega centra v Ljubljani, ki je ključen za prihodnji razvoj Mercatorja.
Razdolževanje je za Mercator ključna strateška usmeritev, ki naj bi največjega slovenskega trgovca na srednji in dolgi rok ohranila pripravljenega za konkurenčni boj s tekmeci na slovenskem in drugih trgih v regiji, kjer je navzoč. Kot eno od glavnih formul za razdolževanje v Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Čizmić, vidijo prodajo odvečnih nepremičnin oziroma monetizacijo.
Postopek, ki so ga začeli že lani jeseni, ko so za pomoč pri monetizaciji najeli dva zunanja svetovalca, je že v polnem teku in po naših informacijah se je pri Čizmićevi ekipi zglasilo že pet bolj ali manj resnih kupcev. Neuradno je slišati, da je med najresnejšimi morebitnimi kupci avstrijska družba Supernova, ki upravlja nakupovalno središče na Rudniku v Ljubljani.
Molk med kupci in prodajalci
Po neuradnih informacijah, ki smo jih dobili iz virov blizu Mercatorju, se Supernova zanima za vseh deset nakupovalnih centrov, začeli naj bi tudi že izvajati skrbni pregled, zanje pa naj bi prodajalci pričakovali med 150 in 200 milijonov evrov. V upravi Mercatorja podrobnejših informacij o monetizaciji nepremičnin ne dajejo.
»V zvezi s postopkom monetizacije 17 centrov (centri v Sloveniji, na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini) in drugega projekta – odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja, ki oba merita na razdolžitev skupine Mercator, moramo poudariti, da postopki tečejo po načrtih in da smo z odzivom potencialnih ponudnikov (gre predvsem za mednarodne sklade, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin) zadovoljni,« pravijo v Mercatorju.
Ponudniki podpisujejo sporazume o nerazkrivanju informacij, ki zavezujejo tudi Mercator. »Žal vam ne moremo predstaviti podrobnosti. Želimo pa poudariti, da smo v Mercatorju z novimi projekti, ki imajo spremenjene pogoje, začeli dovolj zgodaj za doseganje ključnega cilja – razdolžitev skupine,« pravijo v družbi.
Trdijo, da se jim nikamor ne mudi
V Mercatorju vztrajajo, da se jim nikamor ne mudi, časa za prodajo imajo do leta 2021 ali 2022. Ključna pa seveda ni samo kupnina, temveč tudi višina najemnine, saj nameravajo centre prodati po sistemu »sell-and-lease back«.
Če se bo Mercatorju izšlo po načrtih, bi z monetizacijo nepremičnin zbrali okoli 350 milijonov evrov. Del tega denarja bi namenili za razdolžitev pri bankah in reprograme posojil, del pa za gradnjo logistično-distribucijskega centra v Ljubljani, ki je ključen za prihodnji razvoj Mercatorja.
