Merkur dobil manjkajoči podpis

Ljubljana – Kot smo izvedeli iz neuradnih virov, je tudi DBS pristopila k sporazumu o finančnem prestrukturiranju Merkurja, tako da bodo ločitvene upnice lahko dokapitalizirale družbo v znesku, ki ga predvideva načrt finančnega prestrukturiranja, to je 46,5 milijona evrov.

Deželna banka Slovenija (DBS) se je dober teden pred iztekom roka za podpis sporazuma o dokapitalizaciji Merkurja začela resno obotavljati – čeprav bi morala v kapital spremeniti samo 600.000 evrov svojih terjatev. Podpis je zavračala kljub poprejšnjemu dogovoru na ravni bank upnic in BS. Eden od razlogov je bila menda želja po izstopu iz Merkurja, drugi prepričanje, da bi svoja zavarovanja (zaloge, ki se prenesejo na Merkur-trgovino) bolje unovčila v stečaju, tretji pa potreba po lastni kapitalski okrepitvi.

Podpis sporazuma je bil pogoj za uspešno finančno prestrukturiranje Merkurja. Uprava je morala sodišču do 9. junija dokazati, da načrt finančnega prestrukturiranja zdrži, in priložiti ustrezne podpisane najemne pogodbe za trgovine, v katerih bo po izčlenitvi dveh zdravih jeder gostovala trgovska družba.

Zgodilo se je v zadnjih urah in minutah zadnjega dneva, potem, ko so se ves vikend pogajali in prepričevali. Edina alternativa podpisu omenjenih dokumentov je bil stečaj, zato so vsi vpleteni skrbno tehtali učinke potencialnega stečaja Merkurja nasproti svojim možnostim za poplačilo v prisilni poravnavi. Proaktivno je delovala zlasti DUTB, katere poslanstvo je prav finančno prestrukturiranje podjetij s pomočjo nove insolvenčne zakonodaje.

Sporazum, ki so ga podpisale vse upnice, je, kot pravijo viri blizu Merkurja, zaupne narave. Sporočilo za javnost je bilo skrajno skopo, iz njega ni bilo mogoče razbrati, ali bo DBS tista, ki bo dokapitalizirala Merkur enako kot ostale upnice, ali bo njeno breme prevzel kdo drug. Izvedeli smo le, da gre za kompromisno rešitev, po kateri ne bodo prizadeti interesi nobene strani.

Podpis je veliko olajšanje za okoli 2000 zaposlenih (od tega okoli 1600 v Sloveniji), ker pomeni, da se prisilna poravnava nadaljuje. Prisilna upraviteljica bo v dveh tednih objavila seznam preizkušenih terjatev, ki bo podlaga za glasovalne pravice. Sodišče bo nato objavilo roke za glasovanje o prisilni poravnavi, najbrž v poletnih mesecih. Tokratni dogovor je mejnik, ki moralno zavezuje podpisnike; za potrditev prisilne poravnave je potrebno 75-odstotno soglasje ločitvenih in 60-odstotno soglasje navadnih upnikov.