Mešani timi učinkoviteje nad izzive
Zdravstvena kriza je številna podjetja na globalni ravni spodbudila k uvajanju politike raznolikosti in vključenosti v kolektive. Prepoznavajo, da je to eden ključnih dejavnikov, ki v trenutnih razmerah pomaga preživeti in krepi njihovo odpornost proti pretresom, kot je bil covid-19.
Najbolj izpostavljen vidik raznolikosti je struktura moških in žensk na vodilnih položajih, pomembne so raznolikosti po starosti, invalidnosti, narodnosti, verski pripadnosti, spolni usmerjenosti. Kot je pojasnil Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib inštituta, kjer spodbujajo družbeno odgovornost v podjetjih, pa je kriza, ki jo je povzročil covid-19, prinesla še nove raznolikosti in izzive, kot so raznolikost med zaposlenimi s šoloobveznimi oziroma vrtčevskimi otroki in drugimi; med tistimi, ki so lahko delali na daljavo, in tistimi, ki niso; med tistimi, ki so bili na čakanju, in tistimi, ki so delali.
»Ob tem so nastale še raznolikosti na ravni posameznika, od fizičnih, kulturnih do psiholoških, ki močno vplivajo na delovanje posameznikov in timov. Covid-19 je prinesel strah pred virusom in nazadnje pred cepivom, teh strahov pa ni mogoče pregnati z internim aktom ali prisilo. Koncept raznolikosti se nanaša na strpnost, spoštovanje in upoštevanje, ki ga podjetje kaže v odnosu do posameznika,« je poudaril Aleš Kranjc Kušlan.
Novo evropsko poročilo o raznolikosti in vključenosti (RV) v podjetjih, ki so ga pripravili v PwC, kaže, da tri četrtine podjetij javno izraža zavezanost RV pri kadrovski politiki, izziv pa je prenos v prakso. Tretjina anketiranih ocenjuje, da je raznolikost ovira pri razvoju zaposlenih, kar polovica pa jih je povedala, da so imeli med pandemijo slabše možnosti od sodelavcev.
PwC je samo dva odstotka analiziranih modelov označil kot zrele, najpogosteje pa zaostanek nastaja zaradi menedžmenta – v polovici podjetij se zavedanje menedžerjev o pomenu RV šele poraja, pri 38 odstotkih pa je osnovno. V slabi polovici podjetij se s področjem RV ukvarjajo, ker menijo, da je to najboljši način za zadrževanje in privabljanje kadrov, vsako sedmo zaradi zakonskih zahtev oziroma ugleda v javnosti, nekateri zaradi pričakovanj kupcev, slaba petina pa v tem vidi priložnost za izboljšanje poslovnih rezultatov.
Prednost v kriznih razmerah
Kot poročajo v neprofitni organizaciji Catalist, so zaposleni v delovnih ekipah in okoljih, kjer upoštevajo RV, učinkovitejši, z ukrepi se za 60 odstotkov povečata kreativnost in inovativnost organizacije, močno se poveča zanimanje kupcev, raznolikost v ekipah izboljšuje kakovost odločanja, ekipe hitreje najdejo rešitve za probleme.
Vse to pojasnjuje, zakaj so bila podjetja, ki upoštevajo RV, ob izbruhu novega koronavirusa v prednosti pred drugimi in zakaj ukrepe od podjetij zahtevajo tako vlagatelji kot poslovni partnerji in zaposleni. Prvi vidijo povezave med RV in okrevanjem, drugi spreminjajo nakupne odločitve, ki postajajo bolj trajnostno naravnane, zaposleni pa se želijo zaposlovati v podjetjih, ki so poštena in zagotavljajo varnost.
»Raznolikost je pomembna, ker pomeni, da skupaj delajo posamezniki, ki imajo lahko različne poglede na rešitev izziva in različne predloge, kako neko nalogo opraviti. Če imamo nabor različnih ljudi, bomo lahko sestavljali raznolike time in s tem uspešno izvajali različno zahtevne naloge,« je pojasnil Aleš Kranjc Kušlan.
Raznolikost je Ekvilib vključil tudi v certifikat Družbeno odgovorni delodajalec, ki je namenjen podjetjem in organizacijam z najmanj petimi zaposlenimi. Letos bodo postopek certificiranja izvedli brezplačno v sto organizacijah (prijave še zbirajo), saj gre za evropski projekt, ki ga sofinancirata Slovenija in EU.
»Raznolikost je prečna tema vseh področij certificiranja: pri medgeneracijskem sodelovanju, pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kjer je pomembno, da v podjetju razumejo in upoštevajo različne skrbstvene obveznosti zaposlenih, pri zdravju in varnosti na delovnem mestu je pomembno zavedanje, da imajo zaposleni različne fizične in psihične predispozicije in da se (tudi) glede na to prilagaja delovno mesto zanje,« je še povedal Kranjc Kušlan, ki pri organizacijah najbolj pogreša sočutje in to, da bi imeli vsi zaposleni možnosti biti slišani.
