Minimalna plača: OZS in delodajalci za razbremenitev gospodarstva

Ljubljana − Sindikati, ki so v parlamentarno proceduro vložili predlog zakonski spremembi definicije minimalne plače, podporo pa mu napovedujejo vse stranke, delodajalce obtožujejo, da o tem niso nikoli hoteli govoriti. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole odgovarja, da to ne drži in da sindikati niso nikoli izrazili te želje.

Pri tem opozarja, da so imeli sindikati vselej možnost pozvati ministre za delo, naj se začne debata o definiciji minimalne plače, piše STA.

»Še kako pripravljeni bi bili na pogovor in imeli bi tudi svoje predloge, če bi le imeli priložnost,« je poudaril Smole, ki dodaja, da sindikati uspešno zavajajo javnost in tudi poslance, ki sindikalnemu predlogu soglasno napovedujejo podporo. »Je pa žal daleč od resnice,« še poudarja.

Delodajalci so »obveščali, prosili in moledovali« od marca, ko so sami pripravili okroglo mizo na temo minimalne plače, do avgusta, ko so mednarodno konferenco pripravili sindikati. »Takrat sem jih javno pozval k dialogu ... To je moj odgovor na to, kako so bili sindikati neuslišani,« dodaja Smole. Pri tem generalni sekretar ZDS poudarja, da delodajalci niso grozili z izstopom iz socialnega dialoga – upravni odbor je sprejel sklep. »Naše združenje ni nikoli grozilo z izstopom iz socialnega sporazuma. Mi smo sprejeli sklep in samo obvestili javnost, premiera in ministrico.« Upravni odbor ZDS je ugotovil, da gre pri odločanju o redefiniciji minimalne plače brez predhodnega socialnega dialoga za kršitev konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jo je podpisala vlada.

Poleg tega gre po mnenju delodajalcev pri sindikalnem predlogu tudi za kršitev socialnega sporazuma − »v socialnem sporazumu jasno piše, da se vse spremembe delovnopravne zakonodaje lahko sprejemajo samo prek socialnega dialoga«. Kot še dodaja, so sindikati v sedanjo definicijo minimalne plače privolili, zdaj pa na to pozabljajo. »Zakaj − zato ker je minimalna plača višja, kot je v primerljivih državah EU, kot so Češka, Slovaška, Madžarska, Španija in Portugalska. Zato je bila definicija takšna, kot je bila,« je dodal.

Pri tem Smole pravi, da napovedi premiera Mira Cerarja, da bi bilo treba plače razbremeniti, ne pomenijo prav dosti. »Ko je prišlo do skoraj 25-odstotnega zvišanja minimalne plače leta 2010, je tudi takratni premier Borut Pahor govoril, kako je treba narediti bolj fleksibilen trg dela. Zgodilo se je kaj? Popolnoma nič,« je pojasnil Smole.

OZS proti obremenitvam malega gospodarstva

»V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da se danes ne bi smeli pogovarjati o zvišanju minimalne plače, ampak o zvišanju vseh plač. Že vseskozi namreč zagovarjamo stališče, naj država zniža davke in prispevke ter umakne nerazumne birokratske ovire in delodajalci bodo lahko ponudili zaposlenim višje plače ter bodo tudi več zaposlovali. S povečano zaposljivostjo se bo povečala kupna moč prebivalstva, posledično pa se bo okrepilo celotno gospodarstvo. Zaposljivost je tista, ki prinaša blaginjo državi, in ne sociala!« so v sporočilu za javnost zapisali v Obrtni zbornici Slovenije (OZS).

Poudarjajo, da gre pri redefiniciji minimalne plače za kršenje socialnega sporazuma, saj so se s socialnimi partnerji zavezali, da se v letu 2015 in 2016 ne bo več obremenjevalo malo gospodarstvo, zdaj pa se dogaja ravno nasprotno. Za dodatne obremenitve pa gre tudi v primeru razbremenitve energetsko intenzivnih podjetij na račun gospodarstva in gospodinjstev ter z uvedbo davčnih blagajn, dodajajo.