Minister Mramor izbira med tremi kandidati za Furs

Ljubljana − Minister za finance Dušan Mramor bo lahko izbiral med tremi kandidati za generalnega direktorja finančne uprave – danes že pozna imena. Posebna natečajna komisija pri uradniškem svetu je dobila tri prijave za to delovno mesto s petletnim mandatom. Vlada pričakuje, da bo finančna uprava leta 2015 v državno blagajno z večjo učinkovitostjo prispevala 24 milijonov evrov.

Od 108 milijonov evrov petina iz Fursa

Vlada je objavila seznam ukrepov, s katerimi namerava ob rebalansu državnemu proračunu v letu 2015 zagotoviti dodatnih 108 milijonov evrov. Pri tem je opazno velik delež, ki ga pričakuje od finančne uprave − kar 22,2 odstotka predvidenih dodatnih milijonov. Večja učinkovitost finančne uprave (Furs) pri pobiranju javnih dajatev, organizacijski ukrepi in nove določbe o vročanju bodo po načrtih vlade proračunu prihodnje leto zagotovili dodatnih 24 milijonov evrov.

Seznam vseh ukrepov za ta cilj bodo po pojasnilih ministrstva za finance pripravili do 25. oktobra, to pa je že jutri. Do 10. novembra bodo objavili osnutek dopolnil k zakonu o davčnem postopku. »Konkretni ukrepi za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev so v pripravi in jih še ne moremo pojasnjevati,« nam odgovarjajo v ministrstvu za finance. Tudi na finančni upravi še ne vedo, kaj jih čaka, sporočajo iz generalnega finančnega urada: »Vlada je šele 22. oktobra predstavila načrtovane ukrepe na prihodkovni strani proračuna za leto 2015. O konkretnih ukrepih za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev žal še ne moremo govoriti, saj še niso pripravljeni.«

Za poštne pošiljke lani 5,7 milijona evrov

Zdaj tudi še ni mogoče izvedeti, kaj namerava vlada doseči s spremembami določb o vročanju davčne pošte. Ob prehodu na informativne izračune dohodnine leta 2007 je tedanjemu direktorju Ivanu Simiču uspelo odpraviti osebno vročanje, tako da jih vseskozi razpošilja kot običajno pošto – to je takrat prineslo najmanj milijon evrov prihranka za poštne storitve. 

Morda so tu možni novi prihranki. Davčna in carinska uprava sta se 1. avgusta letos združili v finančno upravo. »Če seštejemo izdatke obeh ustanov, je lani njun skupni strošek za poštnino znašal 5,7 milijona evrov. V strošek je vključena vsa pošta − odločbe, sklepi, opomini, odgovori na vprašanja zavezancev, tudi vse drugo,« pravi Stojan Glavač iz generalnega finančnega urada.

Za vršilko dolžnosti generalne direktorice finančne uprave je vlada 16. julija za največ šest mesecev kot vršilko dolžnosti imenovala Jano Ahčin, ki je sama povedala, da se je do 25. septembra prijavila na natečaj ministrstva za finance za generalnega direktorja Fursa.

Trije kandidati za delovno mesto generalnega direktorja

Po pojasnilih ministrstva za javno upravo je natečajna komisija uradniškega sveta za to delovno mesto dobila več prijav, imen ne razkrivajo: »V posebnem javnem natečaju za položaj generalnega direktorja finančne uprave so se do izteka roka 3. oktobra 2014 prijavili trije kandidati. Vsi so izpolnjevali pogoje iz posebnega javnega natečaja. Natečajna komisija je 17. oktobra opravila pogovore z njimi. Seznam primernih kandidatov bo ministru za finance poredovala do konca tega tedna.«

V natečajni komisiji uradniškega sveta so bili predsednica dr. Polona Kovač, ki je izredna profesorica na katedri za upravno-pravno področje na fakulteti za upravo, Marija Janc z ministrstva za finance, davčni svetovalec Darko Končan in uslužbenec finančne uprave Dušan Pečnik, ki je tudi predsednik sindikata carinikov.

Ministrstvi za kmetijstvo in zdravstvo proti sladkim pijačam

Med »krepčilnimi« ukrepi za proračunske prihodke v letu 2015 vlada načrtuje tudi novo dajatev, trošarino na sladkor in nekatere druge dodatke v sladkih pijačah. »To dajatev sta predlagali ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zdravje. Podrobnosti še pričakujemo, zato lahko predlog za zdaj lahko komentirata le predlagatelja. Naše ministrstvo bo pri pripravi predloga zakona sodelovalo v skladu s svojimi pristojnostmi,« o predvideni novi dajatvi pojasnjujejo v ministrstvu za finance.

Nova trošarina na sladkor in druge dodatke v pijačah bo po prvih ocenah vlade v proračun prinesla osem milijonov evrov – tolikšen je predviden znesek za 2015. Pričakovati je velik odpor proizvajalcev, prodajalcev sladkih pijač in gospodarskih interesnih združenj, ki se bo stopnjeval, ko bo na mizi osnutek zakona.

Sladkor je že bil blizu proračuna

Obdavčitev sladkorja in nekaterih drugih dodatkov v pijačah je leta 2012 napovedovala vlada Janeza Janše, lani jo je skupaj z davkom na srečke načrtovala vlada Alenke Bratušek, ki je ocenila, da bi bilo iz tega vira mogoče iztisniti 14 milijonov evrov. Odbor državnega zbora za zdravstvo je 22. marca lani na zahtevo stranke Pozitivna Slovenija opravil  javno razpravo o davku na sladke pijače, na katero so povabili tudi predstavnike zdravstvenih ustanov.

Odborniki so lani vlado pozvali, naj »pri končni vsebini predloga zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah upošteva tudi zdravstveni vidik uživanja sladkih in sladkanih brezalkoholnih pijač«. Predlagali so ji tudi, naj del denarja iz tega vira odstopi za preventivne programe javnega zdravja. Vlada Alenke Bratušek je zamisel o proračunskem napadu na sladkor nazadnje opustila.

Lani velika rast okoljskih dajatev, letos ne

Prek okoljske dajatve zaradi izpustov CO2 namerava vlada zbrati dodatnih 30 milijonov evrov, tako da bo znižala zdaj veljavne oprostitve: včeraj so na ravni vlade še potekala usklajevanja o posegih v pravice zavezancev.

Carinska uprava je lani poročala o največjem prirastu prihodkov prav pri okoljskih dajatvah za onesnaževanje zraka z emisijo CO2, saj jih je zbrala 90 odstotkov več kot leto prej: »Vzrok za tolikšno povečanje je bila uvedba okoljske dajatve zaradi onesnaževanje zraka z emisijo CO2 na pogonska goriva v juliju 2012.«

Statistika finančne uprave za obdobje od januarja do julija letos pa kaže, da so proračunski prihodki iz tega vira tri odstotke nižji, kot so bili ob polletju lani.

Četrti razred bo prispeval 16 milijonov evrov

V zakonu o dohodnini namerava vlada tudi leta 2015 obdržati četrti dohodninski razred s 50-odstotno stopnjo obdavčitve, ki ga zakon za uravnoteženje javnih financ predvideva le za leti 2013 in 2014. Po izračunih vlade bodo zavezanci z najvišjimi dohodki prihodnje leto tako zbrali 16 milijonov evrov dohodnine.

Od višje obdavčitve provizij za finančne storitve vlada pričakuje 13 milijonov evrov, od višje davčne stopnje pri prodaji zavarovalnih poslov 17 milijonov. Davek na finančne storitve je proračunu lani prinesel 31,6 milijona evrov, letos od januarja do septembra 32,8 milijona evrov.

Pri davku od zavarovalnih poslov ministrstvo za finance ugotavlja, da prihodki zadnja leta upadajo: leta 2012 so še dosegli 69,7 milijona evrov, lani 65,4, v devetih mesecih letos 49,6 milijona evrov.

Od 1. januarja 2015 ne bo več davka na bilančno vsoto bank. Zanj so zavezanke lani plačale 18,3 milijona evrov, od januarja do septembra letos 21,3 milijona evrov.