Ministrstvo za finance pripravilo predloge za spremembe davčne zakonodaje

Osnovni cilj je razbremenitev stroškov dela, DZ naj bi predloge obravnaval in sprejel jeseni.

Objavljeno
18. junij 2019 13.55
Posodobljeno
18. junij 2019 15.06
Finančno ministrstvo, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, je naposled pripravilo predlog davčnih sprememb. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Ministrstvo za finance je po več pogovorih in usklajevanjih s člani pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta pripravilo možne rešitve za spremembe davčne zakonodaje, s katerimi bi zmanjšali obremenitev stroškov dela.
Končni predlog, s katerim so bili včeraj seznanjeni tudi člani pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta, je pripravljen za koalicijsko usklajevanje in javno obravnavo.  
 
Na ministrstvu pravijo, da so sledili osnovnemu cilju, razbremenitvi stroškov dela, s čimer se bo krepila konkurenčnost poslovnega okolja, ohranilo vzdržno in stabilno gospodarsko okolje ter s tem gospodarska rast. 

S prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb ter obremenitve kapitala se bo zagotavljalo uravnoteženje javnih financ in ohranila približno enaka raven socialne države. Rešitve bodo zajete v novelah zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
 

 In kaj konkretno predlaga ministrstvo?


• zvišujejo se meje vseh davčnih razredov, znižujeta se davčni stopnji v 2. (s 27 na 26 odstotkov) in 3. davčnem razredu (s 34 na 32 odstotkov);

• zvišuje se splošna olajšava s 3302,70 evra na 3500 evrov;

• dodatna splošna olajšava se spreminja tako, da se bo vsem dohodkom do višine 13.316,83 evra priznalo linearno zmanjšanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka, s čimer se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem;

• zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 25 na 27,5 odstotka in v enaki višini tudi stopnja obdavčitve dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov;

• spreminja se zniževanje davčne stopnje glede na dobo imetništva (do pet let 27,5 odstotka, od pet do deset let 20 odstotkov, od deset do 15 let 15 odstotkov, od 15 do 20 let deset odstotkov) in se ohranja stopnja nič za dobo imetništva nad 20 let;

• zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 25 na 27,5 odstotka, pri čemer se zvišuje tudi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, z deset na 15 odstotkov;

• uvaja se minimalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb v višini sedem odstotkov;

• stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se zvišuje za eno odstotno točko, in sicer z 19 na 20 odstotkov.
 

Obravnava v DZ jeseni, uveljavitev v 2020


Pripravljeni ukrepi, ki sledijo postavljenim ciljem, ne pomenijo, da je delo na tem področju končano. Razvoj primernih ukrepov bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Nadaljnji koraki bodo pripravljeni skrbno in premišljeno, ob spremljanju širšega gospodarskega okolja ter v luči ohranjanja uravnoteženosti javnih financ. 
 
Predlagane novele bodo ta petek pripravljene za enomesečno javno obravnavo. Predvidoma v juliju bodo predlogi predstavljeni tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Državni zbor bi predloge novel po sprejetju na vladi tako lahko obravnaval jeseni. Na MF ocenjujejo, da bo na ta način še dovolj časa, da gospodarstvo spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2020.


Novković: Pogrešamo razbremenitev nagrad zaposlenim 


»Kar zadeva razbremenitev osebnih prejemkov, so predlogi dokaj korektni, želeli bi si še večjo razbremenitev povprečnih in nadpovprečnih plač, saj tam najbolj zaostajamo pri mednarodnih primerjavah. Tisto, kar nas je nekoliko presenetilo je, da ne bo razbremenitve nagrad (13. ali 14. plače). To ni v redu, saj bi tisti, ki ima rezultate, lahko tudi na ta manj obremenjen način - in ne le z regresom – nagrajeval svoje zaposlene,«  pravi izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković.

Kar zadeva davek od dohodka pravnih oseb, se strinja »z minimalnim pragom, da vsakdo plača vsaj nekaj tega davka, bi pa bilo zelo v redu,  če bi stopnja tega davka, ki je zdaj 19-odstotna, ostala čim bolj nespremenjena. To je edina davčna stopnja pri nas, ki je še vaba za investitorje, vse druge naše davčne stopnje so glede na konkurenčne države previsoke, da bi pritegnile investitorje, tako domače kot tuje.«

Novković še  ocenjuje, da je zdajšnja 25-odstotna stopnja davka na kapitalske dobičke že zdaj zelo visoka glede na stopnjo razvitosti Slovenije, zato je mednarodno primerjalno nima smisla zviševati na 27,5 odstotka in »če se bo to zgodilo, bo to iz čisto političnih razlogov,« je prepričan. Nekoliko višjo stopnjo tega davka  imata le Avstrija in Nemčija, ki pa hkrati nudita druge bistveno boljše pogoje za podjetništvo.