Močna rast na evropskih borzah

Evropi je letos uspela najmočnejša rast od leta 2000. V začetku leta so bili vlagatelji še precej skeptični glede rezultatov v Evropi – zlasti glede gospodarstva, vpliva politike Donalda Trumpa in carin ter rasti. Ker so trgi že kazali na šibko rast za letošnje leto, je Evropa morala zgolj doseči (ali rahlo preseči) pričakovanja, da bi imela pozitivne rezultate.

Še preden je ameriški predsed­nik Trump na trgih povzročil zmeš­njavo z napovedjo uvajanja carin, so se ameriške delnice razvijale bist­veno slabše od evropskih, kar je napovedovalo obračanje trenda, ki je trajal več let. Po besedah upraviteljev investicij in ekonomistov so mednarodni vlagatelji z ameriških trgov umaknili milijarde in jih prenesli v Evropo. To je vsaj začasno spremenilo smer mednarodnih denarnih tokov. V preteklih letih so znatne vsote pritekale v ZDA.

Manjša odvisnost od tehnoloških velikanov

Evropski trgi so manj odvisni od koncentracije posameznih »superzvezdnikov« v tehnološkem sektorju. Če pogledamo ZDA in indeks S&P 500, je jasno, da je močno usmerjen v rast. Približno 34 odstotkov njegove tržne kapitalizacije sestavlja tehnološki sektor in nekaj visoko cenjenih največjih borznih podjetij, ki prevladujejo v indeksu. V primerjavi s tem pa indeks STOXX Europe 600 kaže povsem drugačno sliko: pri tem največji delež z več kot 24 odstotki predstavlja finančni sektor, sledita mu industrijski sektor z nekaj manj kot 20 odstotki in zdravstveni sektor s 13 odstotki (na dan 29. julija 2025). Bolj uravnotežena porazdelitev sektorjev na evropskem trgu omogoča večje koristi od ekonomskih dejavnikov, kot sta na primer nižanje obrest­nih mer ter povečevanje investicij v infrastrukturo in obrambo.

Privlačne ocene

V preteklosti so bile evropske delnice vedno ugodneje ocenjene kot ameriške. Razmerje med ceno in dobičkom v evropskih podjetjih je bistveno nižje kot v povprečju v ameriških podjetjih. Zato so bile evropske delnice od nekdaj bolj privlačne za institucionalne vlagatelje, ki so iskali ugodne vrednosti in stavili na visoke donose dividend.

Pogosto podcenjen vidik so različne obrestne mere in denarne politike. Medtem ko ameriška centralna banka (Fed) okleva z znižanjem obrestnih mer, je Evropska centralna banka (ECB) ravnala previdneje, a odločneje, kar je imelo stabilizacijski učinek na trge.

Evropa se je bolje izkazala tudi v trenutnih geopolitičnih razmerah: celoten kontinent je hitro in z upoštevanjem trajnostnega vidika uvedel ukrepe za spodbujanje rasti, kot so na primer naložbe v infrastrukturo, kar dodatno podpira optimizem vlagateljev. Cene delnic so se dvignile tudi zato, ker se povečuje zavest, da mora Evropa več vlagati v obrambo. Evropa bo povečala vlaganja v obrambo ne glede na to, ali bo Ukrajina dosegla mir ali ne. Ob koncu zasedanja Nata v Haagu so se članice zavezale, da bodo do leta 2035 namenile pet odstotkov bruto domačega proizvoda na leto za obrambo in varnost, od tega 3,5 odstotka neposredno za obrambo (vojska, orožje ali operacije), 1,5 odstotka pa za odpornost in varnostna področja (kibernetska varnost, infrastruktura ali industrija).

Šibkost ameriškega dolarja

V prvi polovici leta 2025 je oslabitev ameriškega dolarja prinesla dodatne pozitivne učinke za vlagatelje na evropskem trgu. Ameriški dolar je izgubil veliko vrednosti v primerjavi z večino ključnih valut. Trend padanja se je kazal že pred 2. aprilom, ko je Trump oznanil začetek višanja carin. Razlog za to je pričakovana upočasnitev gospodarske rasti v ZDA. A naznanitev zviševanja carin je ta trend še pospešila, saj je trg postal še bolj negotov. Posledica tega je, da so vlagatelji na veliko odprodajali vrednostne papirje v ameriških dolarjih in iskali privlačne investicijske priložnosti v Evropi.

A močan evro ima za evropska podjetja dva nasprotujoča si učinka. Izvozna podjetja so se znašla pred izzivi, saj njihovi izdelki na mednarodnem trgu postajajo dražji, kar spodkopava njihovo konkurenčnost. Nemška podjetja iz avtomobilske in strojne industrije to še posebej občutijo. Po drugi strani pridobivajo uvozniki in podjetja, ki delujejo znotraj evroobmočja. Za ta podjetja je uvoz blaga in surovin cenejši.

Dodatne koristi bi prinesel mir v Ukrajini

Evropske delnice so trenutno ne le cenejše, ampak tudi bolj raznovrstne kot ameriške. V Evropi potekajo pomembne reforme, kot so naložbe v izboljšanje infrastrukture in povečanje izdatkov za obrambo. Dodaten zagon bi lahko trgom dala trajna stabilizacija cen energije in razširjeni fiskalni ukrepi v Nemčiji. Možnost, da se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino doseže dogovor, pa bi prinesla še dodatne koristi za evropske trge.