Mojca Briščik: Danes je potrošnik postavljen v aktivno vlogo

Kako začnete dan?

Malo pred 6-to uro se strese hiša, saj v jutranji nerodnosti, zaradi vedno prekratkega spanca mi telefon, ko brni na nočni omarici, dobesedno uhaja iz rok. Sicer pa sem jutranji tip človeka, ki zlahka zjutraj postori več kot zvečer, prav zato sem doma odgovorna za »jutranjo izmeno«, tj. prebujanje in hranjenje otroka, ter »dostava« do vrtca, nato pa na avtocesto proti Ljubljani (op. živim namreč v Celju). Po poti do Ljubljane pa večkrat tedensko bentim zakaj imamo zgolj in samo dvopasovnico in ne tri, saj je postala prava folklora, da samo in zgolj od Krtine do Ljubljane potujemo od pol ure do eno uro.

Kako skrbite za svoj videz in zdravje?

Z aktivnim načinom življenja, kar pomeni redno športno udejstvovanje, pozimi fitnes, poleti športi na prostem. Glede hrane pa ne sodim ravno v skupino ljudi, ki zaužijejo le in izključno t.i. zdravo hrano. Pojem kar se mi poželi, pazim le na količine ter se skušam izogibati poznih večerij ali prigrizkov ob gledanju televizije. Sami obroki pa vključujejo veliko sadja in zelenjave, sicer bi bila primorana telovaditi ne vsak dan, temveč dvakrat na dan (smeh).

Petek zvečer – doma na kavču ali v mestu na zabavi?

Zame zagotovo velja 'ljubo doma, kdor ga ima'. Ne samo petke, tudi druge večere rada preživim doma z družino, saj sem se v vseh predhodnih službah udeleževala številnih tudi družabnih dogodkov, ki so se odvijali v večernih urah, zato mi danes posedanje na udobnem domačem fotelju izredno gode. Ni pa to edino, seveda. Za druženje s prijatelji pa ni potrebno čakati na petkov večer ...

Kako se izboljšujete kot oseba in na poslovnem področju?

Z izobraževanji, veliko preberem – predvsem strokovnih člankov, pa tudi vsebin, ki jih delijo spoštovani kolegi iz stroke ter učenjem iz lastnih napak.

Kaj najbolj cenite pri poslovnih partnerjih?

Predvsem osnovne na katere radi pozabljamo, to so poštenost, transparentnost in etičnost.

Kako je videti vaš vsakdan v službi?

Dinamika dela na zbornici je odvisna od projektov, ki se izvajajo – rutina ni del mojega vsakdana, sočasno pa sem oseba, ki spodbuja in si želi sprememb, zatorej mi je to delo dobesedno pisano na kožo. Je pa pred mano veliko izzivov. Ker so področja, ki jih zbornica s svojim delovanjem pokriva, zelo raznolika, si lahko predstavljate, koliko ciljev je s tem povezanih. Zagotovo je v prvi vrsti povečanje stopnje zaupanja v zbornico, poglobitev in nadgradnja odnosov z obstoječimi člani zbornice – zaradi katerih tudi obstajamo –, povečanje števila članov in posledično izboljšava poslovnih rezultatov.

Koliko ur na dan delate?

Na to vprašanje težko odgovorim. Na zbornici organiziramo med drugim tudi dva festivala - Slovenski oglaševalski festival (SOF) in mednarodni kreativni festival Zlati boben, slednji je ravno pred vrati, potekal bo od 17. – 19. 10. 2018 v Portorožu, zato je časovno opredeljevati delovnik velik izziv. V resnici pa me tudi misel o tem koliko časa delam, saj se delo izven pisarne nikoli ne zaključi, ne obremenjuje, saj v tem neizmerno uživam.

Omenili ste mednarodni kreativni festival Zlati boben. Kakšen je doprinos slednjega slovenski javnosti?

Festival, ki bo letos obeležil 25 let obstoja, na evropskem parketu umešča Slovenijo na t.i. zemljevid kreativnosti in prepoznavnosti, predvsem na področju izmenjave idej, ki zagotovo pripomorejo k še boljšemu pozicioniranju posameznih blagovnih znamk tudi pri nas. Hkrati pa gradi prepoznavnost Slovenije v širšem kontekstu, saj se tuji udeleženci festivala velikokrat vrnejo v Slovenijo z družino in prijatelji, kar posredno vpliva na porast turizma pri nas.

Kaj se je v oglaševanju spremenilo v zadnjem desetletju?

Predvsem ena stvar, tj. tehnologija. Razvoj in nadgradnja pametnih orodij danes pomembno vpliva na naše delo. Zagotovo pa je zanimivo pogledati tudi sestavo marketinških oddelkov pred denimo dvema desetletjema. Takrat nismo imeli plejade strokovnjakov, ki danes po različnih kanalih nagovarjajo potrošnike, in za to se porabi veliko več časa in energije kot tedaj. Spremenili pa smo se tudi ljudje. Danes je potrošnik postavljen v veliko bolj aktivno vlogo in se zaveda neštetih možnosti, ki so mu na voljo ter se nanje odziva, ko in če sploh želi.

Število pritožb narašča, ali to pomeni, da je kršitev Slovenskega oglaševalskega kodeksa več ali da so podjetja ter potrošniki v večji meri seznanjeni s tem, da lahko na Oglaševalsko razsodišče vložijo možnost pritožbe nad t.i. spornim oglasom?

V minulih letih se je število na razsodišče naslovljenih vlog povečalo, razlog pa ni posledica naraščanja spornega oglaševanja na slovenskem trgu, temveč zlasti večje prepoznavnosti Oglaševalskega razsodišča in njegovega ugleda v strokovni, zlasti pa v najširši, splošni javnosti. Več pozornosti samoregulativi oglaševanja, njenemu pomenu in delu Oglaševalskega razsodišča posvečajo tudi slovenski mediji.
kaja.kovic@delo.si