Na čelo EBRD Francozinja Odile Renaud-Basso
Nova predsednica, doslej direktorica zakladnice na francoskem ministrstvu za finance, ima pred seboj novo, zeleno strategijo evropske razvojne banke.
Odpri galerijo
Evropsko banko za obnovo in razvoj bo prihodnja štiri leta vodila Odile Renaud - Basso. FOTO: Ludovic Marin/AFP
Ljubljana – Odbor guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) je na redni letni skupščini za novo predsednico banke izvolil Odile Renaud-Basso (55), direktorico zakladnice na francoskem ministrstvu za gospodarstvo in finance.
Renaud-Bassova, ki je dobila več glasov od protikandidata, poljskega finančnega ministra Tadeusza Koscinskega, je že četrta predstavnica Francije na tem položaju, nasledila pa je Britanca Sumo Chakrabartija, ki je bil na čelu vodilne evropske razvojne banke dva mandata od leta 2012. Pod njegovim vodstvom je banka, ki je bila leta 1991 ustanovljena za gospodarsko pomoč pri demokratični tranziciji nekdanjih socialističnih držav, precej razširila svoje aktivnosti zunaj evropske celine, v države južnega Sredozemlja in azijske države nekdanje Sovjetske zveze, tokrat pa so guvernerji odobrili tudi prošnjo Iraka, da postane delničar banke.
EBRD naj bi odslej v skladu z novo strategijo, sprejeto na tokratni skupščini, v prihodnjih petih letih vsaj 50 odstotkov svojih sredstev namenila za zelene naložbe, njena prioriteta pa bosta tudi digitalizacija in povečanje odpornosti gospodarstev. Že letos pa je pri spopadanju s posledicami pandemije 38 državam članicam pomagala s finančno pomočjo v skupni višini 21 milijard evrov.
EBRD je lani sprejela novo strategijo za Slovenijo in v 2019 za naložbe pri nas namenila 120 milijonov evrov, izpostavlja nekdanji član njenega sveta direktorjev Milan M. Cvikl, ki pričakuje, da bodo tudi v prihodnje njene letne naložbe pri nas dosegale vsaj sto milijonov evrov. EBRD ima zdaj 69 držav članic, njeni delničarki pa sta tudi EU in Evropska investicijska banka.
Renaud-Bassova, ki je dobila več glasov od protikandidata, poljskega finančnega ministra Tadeusza Koscinskega, je že četrta predstavnica Francije na tem položaju, nasledila pa je Britanca Sumo Chakrabartija, ki je bil na čelu vodilne evropske razvojne banke dva mandata od leta 2012. Pod njegovim vodstvom je banka, ki je bila leta 1991 ustanovljena za gospodarsko pomoč pri demokratični tranziciji nekdanjih socialističnih držav, precej razširila svoje aktivnosti zunaj evropske celine, v države južnega Sredozemlja in azijske države nekdanje Sovjetske zveze, tokrat pa so guvernerji odobrili tudi prošnjo Iraka, da postane delničar banke.
EBRD naj bi odslej v skladu z novo strategijo, sprejeto na tokratni skupščini, v prihodnjih petih letih vsaj 50 odstotkov svojih sredstev namenila za zelene naložbe, njena prioriteta pa bosta tudi digitalizacija in povečanje odpornosti gospodarstev. Že letos pa je pri spopadanju s posledicami pandemije 38 državam članicam pomagala s finančno pomočjo v skupni višini 21 milijard evrov.
EBRD je lani sprejela novo strategijo za Slovenijo in v 2019 za naložbe pri nas namenila 120 milijonov evrov, izpostavlja nekdanji član njenega sveta direktorjev Milan M. Cvikl, ki pričakuje, da bodo tudi v prihodnje njene letne naložbe pri nas dosegale vsaj sto milijonov evrov. EBRD ima zdaj 69 držav članic, njeni delničarki pa sta tudi EU in Evropska investicijska banka.
