Abanka v roke Nove KBM

Banko, ki ima 9,6-odstotni tržni delež, je SDH prodal najboljšemu ponudniku, podpis pogodbe bo jutri.

Objavljeno
19. junij 2019 17.00
Posodobljeno
19. junij 2019 18.32
Foto Jožže Suhadolnik/Delo
Maja Grgič, Nejc Gole
Maja Grgič, Nejc Gole
Ljubljana – Slovenski državni holding (SDH) je Abanko prodal Novi KBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo. Uprava je izbrala najboljšega ponudnika, predlog pa je potrdil tudi nadzorni svet banke. Višine kupnine niso razkrili, več naj bi povedali jutri, ko naj bi bila podpisana tudi pogodba o prodaji. Knjigovodska vrednost Abanke sicer znaša dobrih 600 milijonov evrov.

Predsednik uprave SDH Igor Kržan je povedal, da je bila postopek prodaje dolgotrajen, transparenten in konkurenčen. Prva nadzornica Karmen Dietner je glede tvita predsednika vlade Marjana Šarca, da naj SDH banke ne prodaja sumljivim skladom, odvrnila, da so odločitev o prodaji temeljito premislili. Šarec je sicer ta teden v parlamentu dejal, da pričakuje, da bo SDH sam sprejel odločitev o prodaji banke in je ne prelaga na vlado.

Dietnerjeva je še zagotovila, da država pri prodaji ni dala nikakršnih zagotovil za plačilo morebitni obveznosti iz naslovna izbrisa podrejenih finančnih instrumentov ob zadnji sanaciji bank, kar je menda zahtevala NKBM. Teh instrumentov je bilo pri Abanki in pripojeni Banki Celje skupaj za 216 milijonov evrov.


NKBM čaka na pisno potrditev


»Uprava Nove KBM z zanimanjem spremlja odločitev o prodaji, a bomo pred komentiranjem počakali na prejeto pisno potrditev prodajalca,« so se z mariborske banke odzvali na naša vprašanja o nakupu Abanke. »Vodstvo Nove KBM je vse od prihoda novega lastnika s svojim delovanjem dokazalo, da nas zanima osnovni bančni posel, stabilna dobičkonosno

image
Prodaja Abanke Foto Delo


Radi bi postali največji, je v pogovoru za Sobotno prilogo leta 2015 ob podpisu nakupne pogodbe za NKBM dejal starejši partner v Apollu Gernot Lohr. Z nakupom in predvideno združitvijo z Abanko bo tako nastala banka, ki bo po velikosti primerljiva z največjo NLB. Druga in tretja največja banka sta lani imeli skupaj 8,71 milijarde evrov bilančne vsote in bi združeni imeli 22,5-odstotni delež, torej le malo manj od NLB. Ta je imela 8,81 milijarde evrov bilančne vsote in 22,7-odstotni tržni delež (glej grafiko). Z nakupom Abanke se NKBM krepi predvsem v osrednji Sloveniji, kjer že zdaj čedalje močneje konkurira NLB.

NKBM je pod lastništvom Apolla pripojila Poštno banko in KBS banko (nekdanji Raiffeisen), pričakovati je, da bo po pridobitvi soglasij regulatorjev in zaključku transakcije začela z združevanjem z Abanko. Pri tem se govori tudi o selitvi nekaterih služb iz Maribora v Ljubljano. Združitev obeh bank bo zahteven in dolgotrajen proces; predvidoma se bo poenotil informacijski sistem bank, združevale se bodo nekatere službe in se pri tem zmanjšalo število zaposlenih.

image
Foto Tadej Regent/Delo


Po končani integraciji bi Apollo lahko prodal NKBM, takrat morda že največjo banko v državi. Kot morebitni kupci se v bančni javnosti omenjajo madžarski OTP, ki že leta 2015 ni bil uspešen v tekmi za NKBM, letos pa ne za Abanko, ter avstrijska Erste in Raiffeisen. Apollo bi se lahko iz NKBM umaknil tudi z javno izdajo delnic, kar je v omenjenem intervjuju dejal tudi Lohr: »Ni nujno, da mora biti banka prodana drugemu kupcu, ni treba, da postane hčerinska družba. Za nas je bila v preteklosti javna izdaja delnic velikokrat zelo dober mehanizem izhoda iz lastništva podjetja.«

Kdo je Apollo, lastnik NKBM?

NKBM je v lasti ameriškega investicijskega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj. Apollo zaposluje 1212 ljudi v 16 pisarnah po svetu ter v skladu zasebnega kapitala, kreditnem skladu in nepremičninskem skladu upravlja s 303 milijardami dolarjev sredstev (270 milijard evrov). Vlagajo v različne panoge: finančne storitve, trgovino, energetiko, kemično industrijo, medije, telekomunikacije, turizem …
Ustanovitelj Apolla, največji lastnik in njegov glavni izvršni direktor je Leon Black, po reviji Forbes 252. najbogatejši človek na svetu, čigar premoženje je ocenjeno na 6,8 milijard dolarjev (6 milijard evrov). Del svojega bogastva namenja za umetnost. Letos je Muzeju moderne umetnosti v New Yorku (MoMA) podaril 40 milijonov dolarjev za nov filmski center, leta 2012 pa je kupil Krik Edvarda Muncha za 110 milijonov evrov, v njegovi zbirki pa so še dela Vincenta van Gogha, Rafaela, Pabla Picassa …
 


Abanka z nižjim dobičkom


Abanka je v prvih treh mesecih leta 2019 ustvarila čisti dobiček v višini 18,6 milijona evrov. Čiste obresti so znašale 15,1 milijona evrov, ki so bile za 1,5 odstotka višje v primerjavi s prvim trimesečjem leta 2018. Čiste odpravnine so se v prvih treh mesecih leta 2019 povečale za 10,2 odstotka glede na isto lansko obdobje in so znašale 10,3 milijona evrov.

Kljub rasti obrestnih prihodkov in provizij je čisti dobiček skupine v prvih treh mesecih letos četrtino manjši kot v istem obdobju lani. Razlog je v enkratno ustvarjenem dobičku marca lani, ko je banka prodala portfelj slabih posojil in s tem ustvarila več kot 13 milijonov evrov kapitalskega dobička.

Banka še naprej intenzivno racionalizira svoje poslovanje; stroški poslovanja so bili v obdobju od januarja do marca 2019 za en odstotek oziroma 0,2 milijona evrov nižji kot v primerljivem obdobju lani in so znašali 15,6 milijona evrov, so sporočili iz Abanke.


 
Bilančna vsota banke je 31. marca 2019 znašala 3808,3 milijona evrov, tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, je znašal 9,6 odstotka. Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, kar potrjujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij.

image
FOTO: Igor Modic/Delo


Skupina Abanka je v prvih treh mesecih leta 2019 nadaljevala aktivni pristop zniževanja nedonosnih kreditov. Ti so se po definiciji EBA v Skupini Abanka znižali za 12,7 milijona evrov, delež nedonosnih kreditov pa za 0,7 odstotne točke na 3,9 odstotka konec marca 2019, so še sporočili iz Abanke.

Kot smo poročali, bo danes SDH odločil o privatizaciji banke, končne ponudbe sta oddala Nova KBM in OTP banka.