Na obeh straneh je najdaljša vrsta za preprosta dela

Delodajalci prek zavoda za zaposlovanje iščejo tudi inženirje za različna področja, a veliko redkeje kot delavce s poklicno izobrazbo.

Objavljeno
28. maj 2018 15.40
Posodobljeno
28. maj 2018 16.27
Delodajalci so od januarja do aprila pri zavodu za zaposlovanje prijavili okoli 800 prostih delovnih mest za varilce.
Delodajalci so od začetka leta do konca aprila pri zavodu za zaposlovanje povpraševali po 19.601 delavcih za poklice, ki jih je mogoče na splošno opisati kot »tehnične«, kažejo podatki o prijavljenih prostih delovnih mestih. Hkrati je bilo v tem času, konec aprila, na seznamu zavoda registriranih 18.123 brezposelnih, ki so se za takšne poklice izšolali. Tako na strani ponudbe delovnih mest kot povpraševanja po njih je daleč najdaljša vrsta pri delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Na zavodu za zaposlovanje ob tej statistiki, ki jo zbira in ureja njihova služba za analitiko, poudarjajo, da pregled povpraševanja po delavcih ni popoln, ker od aprila 2013 zaradi spremenjene zakonodaje ne zbirajo več vseh prostih delovnih mest. Podatki, ki si na voljo, pa kažejo, da je bilo v letošnjem letu, in to velja tudi za april, največ povpraševanja po zidarjih, tesarjih, delavcih za preprosta dela pri nizkih in visokih gradnjah, izvajalcih suhomontažne gradnje, štukaterjih, gradbincih, elektroinštalaterjih, varilcih, strugarjih in orodjarjih. »Večino teh poklicev sodi tudi med poklice, ki so jih navedli delodajalci v Napovedniku zaposlovanja za prvo polovico leta 2018, za katere bodo najpogosteje iskali delavce, ter med poklice, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov. Lahko rečemo, da je povpraševanje po teh poklicih stalno,« dodajajo na zavodu za zaposlovanje.

Povpraševanje in ponudba

Po uradni statistiki je tako še vedno res, da ostajajo med najbolj iskanimi poklici na področju obdelave kovin: »To so poklici, ki so iskani že daljše, večletno obdobje – varilci, strugarji, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij. V povezavi z IT programerji, na primer, velja poudariti, da so poleg izobrazbe za delodajalce pomembne tudi delovne izkušnje oziroma znanja pridobljena z delovnimi izkušnjami, različne kompetence, zato ne moremo zaposlitvenih možnosti enačiti zgolj z izobrazbo.«

Delodajalci so v prvih štirih mesecih leta prek zavoda za zaposlovanje poskušali zapolniti 1570 prostih delovnih mest na področju elektrotehnike, elektronike in telekomunikacije – iskali so tudi inženirje, a daleč največ povpraševanja je bilo po elektroinštalaterjih (610) in elektromehanikih (454). V gradbeništvu, arhitekturi, geodeziji in prostorskem načrtovanju so prijavili 9312 prostih delovnih mest, največ za zidarje (2010) in gradbince ter podobne skupine (1003). Na voljo je bilo tudi 3655 delovnih mest v proizvodnji in tehničnih storitvah, pri čemer so delodajalci iskali 2798 delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Za računalništvo, programiranje in IT je bilo do konca aprila na voljo 454 delovnih mest, največ, četrtina, za programerje računalniških aplikacij. Med 4555 prostimi delovnimi mesti v strojništvu, kovinarstvu, popravilu vozil je bilo največ povpraševanja za varilce (810), strugarje in podobne poklice (696) in orodjarje (617).

Če pogledamo na drugo stran, vidimo, da prek zavoda iščejo delo tudi tehnologi in inženirji gradbeništva (80), elektrotehnike, elektornike, telekomunikacij in na drugih področjih, a daleč najdaljša vrsta na seznamu registriranih brezposelnih je bila konec aprila med delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kar 4061, ter za nizke gradnje, med zidarji ter sestavljavci električne in elektronske opreme.

Načrtno iskanje (tehničnih) kadrov

Ni nujno, da želijo brezposelni najti delo prav v poklicu, za katerega so se izobraževali in v katerega so razvrščeni v njihovi evidenci, poudarjajo na zavodu: »Pri interpretaciji ponudbe in povpraševanja je potrebno upoštevati tudi strukturna neskladja med njima – starost, zaposlitvene ovire, mobilnost in drugo. To poudarjamo zato, ker se nekateri poklici pojavljajo tako med najbolj iskanimi (povpraševanje) kot tudi med brezposelnimi (ponudba). To na primer velja za strugarje, orodjarje, pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij in druge.« V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da so med poklici, ki jih opisujemo kot tehnične, deficitarni domala vsi poklici na srednjem poklicnem nivoju.

Na tem seznamu so kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar črkoslikar, pečar polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar... Kovinarje, orodjarje, mizarje, kleparje, krovce, tesarje in zidarje, izpostavljajo kot poklice, ki jih je posebej težko najti, najboljša rešitev pred kadrovskimi zagatami pa je načrtovanje: »Delodajalci, ki plansko kadrujejo, dobijo svoje bodoče kadre že skozi izobraževalni sistem in praktično usposabljanje z delom. Vajeništvo, ki se poskusno uvaja v letošnjem šolskem letu, pa je sistem izobraževanja z namenom dobiti usposobljen kader,« v imenu zbornice odgovarja Mira Črešnar iz službe za stike z javnostjo.
Ali so delodajalci obrtniki pripravljeni seči globje v žep, ko iščejo najbolj deficitarne tehnične profile? »Cena na trgu dela je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Torej je za deficitarne kadre običajno potrebno ponuditi več,« odgovarjajo v obrtno-podjetniški zbornici. Delavci iz tujine delajo predvsem na področju gradbeništva, prevozništva, gostinstva in turizma: »Opažamo pa, da tudi gradbinci vse težje dobijo delavce iz tujine, saj odhajajo v države, kjer dobijo višje plačilo za svoje delo, denimo v Nemčijo.« Obrtniki v resnici iščejo predvsem tehnične poklice, le redko delavce s humanistično izobrazbo.

Oddelki so polni

»Lahko rečem, da je zanimanje za naše programe izobraževanja konstantno, ker dijaki pridobijo zaposljive poklice, med njimi so deficitarni. Delodajalci zaposlujejo tudi prek naše spletne strani in tam vidimo, da dijaki lahko najdejo zaposlitev. Zanimanje je tudi za oddelke, za katere velja prepričanje, da ga ni, recimo za izdelovanje in ustvarjanje modnih oblačil. Še vedno ohranjamo tradicijo šiviljstva, saj podjetja spet vse bolj iščejo takšne profile,« pravi ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Fani Al-Mansour.

Država poskuša vrzel pri deficitarnih poklicih zmanjšati s štipendijami za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev – a ponuja skormne zneske po 100 evrov na mesec. Na javnem štipendijskem skladu bodo vloge za šolsko leto 2018/2019 sprejemali od 15. junija do 20. septembra - obrazec bo na voljo junija.