
Naročite se
|Prijavite se
Nekje med blagim valovanjem Jadranskega morja in branjem knjige v viseči mreži se poraja misel o današnjem času, v katerem se zdi resnica vse bolj predmet osebne perspektive kot dejanske stvarnosti. Občutek resničnosti nas spremlja vsakokrat, ko se ustavimo na bencinski črpalki ali opravimo tedenski nakup živil, a vendarle nam vodilni pravijo, da je stvarnost drugačna.

Od takrat prihajajo v javnost tudi informacije o izračunih inflacije, ki je glavni dejavnik v pogovorih centralnih bankirjev o zniževanju temeljne obrestne mere. Ugotavlja se, da se je letos spremenila sestava indeksa cen življenjskih potrebščin in da je drugačna kot v preteklih letih. To samo po sebi ni sporno, saj statistični urad lahko spremeni živilo s primernim nadomestilom, a dandanes se dogaja nekaj, čemur nismo bili priča v preteklosti. Statistični urad v ZDA je letos začel uporabljati ocenjene ali bolje rečeno predpostavljene podatke, ki so v preteklosti znašali okoli 10 odstotkov celotne stopnje inflacije, danes pa ocenjeni del dosega kar 35 odstotkov. Lahko bi rekli, da to nima večjega vpliva na vsakdanjega človeka, pa vendar se zdi, da se prebujamo v eni izmed Orwellovih klasik, kjer ministrstvo resnice narekuje tok stvarnosti.

Prirejanje resnice ima prav tako stvaren vpliv na kapitalske trge, saj tako delniški kot dolžniški trgi živijo odločitve ameriške centralne banke, katere mandat predstavljata nizka brezposelnost in nizka rast cen. V polletju nove administracije smo bili torej priča nekonsistentnosti zveznega statističnega urada in dostavljenih podatkov, ki jih uporablja centralna banka za svoje odločitve. Zaradi tega se zdi, da je ameriški delniški indeks S&P 500 pri svoji visoki evaluaciji 22-kratnika dobička v območju balona. Ne zaradi visokih pričakovanj o umetni inteligenci in dobičkonosnosti polprevodnikov, temveč zaradi izkrivljanja resničnega stanja, ki tiho naznanja stagflacijo. Nočne more ekonomistov, ki je posledica pomanjkanja rasti BDP in visoke inflacije, nismo doživeli že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, a še bolj vzbuja skrbi to, da tačas države blagajne niso bile prazne in precenjeni delniški portfelji niso bili razlog za glavnino kupne moči potrošnika.
Morda gre tokrat le za naključno sosledje dogodkov, katerih vzorec izkrivljeno napoveduje prihodnost, a na Wall Streetu se je vedno vredno vprašati: komu v prid?
Komentarji