Na Wall Streetu se je vedno vredno vprašati: komu v prid?

Nekje med blagim valovanjem Jadranskega morja in branjem knjige v viseči mreži se poraja misel o današnjem času, v katerem se zdi res­nica vse bolj predmet osebne perspektive kot dejanske stvarnosti. Občutek resničnosti nas spremlja vsakokrat, ko se ustavimo na bencinski črpalki ali opravimo tedenski nakup živil, a vendarle nam vodilni pravijo, da je stvarnost drugačna.

Tako kot mnogi se tudi sam srečujem s tovrstnimi občutki, ko se cene in kakovost izdelkov ne skladajo s tem, kar nam govorijo strokovnjaki. Podobno sliko spremljamo na največjem trgu v Združenih državah, le da se zdi, da se tam dogaja nekaj veliko bolj zloveščega. V preteklih tednih sem zaznal veliko člankov, ki nakazujejo izkrivljeno podobo informacij, ki jih objavlja ameriški statistični urad. Morda ste zasledili, da je pred nekaj tedni delo urada pod drobnogled vzel tudi predsednik Trump, saj so ga zmotili zadnji objavljeni podatki o brezposelnosti. Nejevolja nad statističnim uradom je bila posledica revidiranih podatkov, po katerih je bilo v ZDA v maju in juniju za 258 tisoč manj novih služb, kot je bilo sprva objavljeno. Trump je neustreznost podatkov ostro obsodil kot zlovešč poskus diskreditacije njega in njegove administracije.

Od takrat prihajajo v javnost tudi informacije o izračunih inflacije, ki je glavni dejavnik v pogovorih centralnih bankirjev o zniževanju temeljne obrestne mere. Ugotav­lja se, da se je letos spremenila sestava indeksa cen življenjskih potrebščin in da je drugačna kot v preteklih letih. To samo po sebi ni sporno, saj statistični urad lahko spremeni živilo s primernim nadomestilom, a dandanes se dogaja nekaj, čemur nismo bili priča v preteklosti. Statistični urad v ZDA je letos začel uporabljati ocenjene ali bolje rečeno predpostavljene podatke, ki so v preteklosti znašali okoli 10 odstotkov celotne stopnje inflacije, danes pa ocenjeni del dosega kar 35 odstotkov. Lahko bi rekli, da to nima večjega vpliva na vsakdanjega človeka, pa vendar se zdi, da se prebujamo v eni izmed Orwellovih klasik, kjer ministrstvo resnice narekuje tok stvarnosti.

Prirejanje resnice ima prav tako stvaren vpliv na kapitalske trge, saj tako delniški kot dolžniški trgi živijo odločitve ameriške centralne banke, katere mandat predstavljata nizka brezposelnost in nizka rast cen. V polletju nove administracije smo bili torej priča nekonsistent­nosti zveznega statističnega urada in dostavljenih podatkov, ki jih uporablja centralna banka za svoje odločitve. Zaradi tega se zdi, da je ameriški delniški indeks S&P 500 pri svoji visoki evaluaciji 22-kratnika dobička v območju balona. Ne zaradi visokih pričakovanj o umet­ni inteligenci in dobičkonosnosti polprevodnikov, temveč zaradi izkrivljanja resničnega stanja, ki tiho naznanja stagflacijo. Nočne more ekonomistov, ki je posledica pomanjkanja rasti BDP in visoke inflacije, nismo doživeli že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, a še bolj vzbuja skrbi to, da tačas države blagajne niso bile prazne in precenjeni delniški portfelji niso bili razlog za glavnino kupne moči potrošnika.

Morda gre tokrat le za naključno sosledje dogodkov, katerih vzorec izkrivljeno napoveduje prihod­nost, a na Wall Streetu se je vedno vr­edno vprašati: komu v prid?