Nadpovprečni pridelek v EU znižuje odkupno ceno

Ljubljana, Murska Sobota – Spremenljivo vreme je nekoliko upočasnilo žetev pšenice v Pomurju, kjer Slovenija pridela glavnino žita. Če so pridelovalci lahko zadovoljni s količinami pridelanega, pa zagotovo niso s kakovostjo, ki bo vplivala tudi na slabšo odkupno ceno. Svoje bo k tej ceni dodala še obilna ponudba pšenice na trgu EU.

Po napovedih iz evropske komisije bo letošnji pridelek žita v EU že drugo leto zapored nadpovprečen, saj naj bi ga bilo za 303 milijone ton (lani 302 milijona ton), hkrati pa napovedujejo tudi rekorden izvoz za tržno leto 2013/2014 (42 milijonov ton).

V Sloveniji, kjer je junija sicer tudi kazalo na zelo dobro letino, so vremenske razmere (vročina, nevihte s točo) rahlo pokvarile te obete. S tem pa tudi pričakovanja pridelovalcev, da bodo odkupne cene ostale približno enake lanskim (205 evrov za tono pšenice kakovostnega razreda A in 185 evrov za tono pšenice drugega kakovostnega razreda B). Toda bolj kot vreme in kakovost pridelka pri nas vplivajo na odkupne cene razmere na širšem evropskem trgu in zlasti v sosednjih državah, kjer je po lanski dobri letini pšenice pričakovati še eno nadpovprečno žetev. »Pšenice je povsod dovolj, njena cena pa je pri 160 evrov za tono,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in koordinatorica pogovorov o cenah pšenice v slovenski žitni verigi.

Kot pravi, je cilj, da bi odkupili kar največ slovenske pšenice oz. »kolikor je možno po konkurenčni odkupni ceni«. Je pa opozorila na dejstvo, da prihajajo v državo nenormalno velike količine moke iz lanskega pridelka žita. Moka je po 50 evrov nižji ceni, kot je pri nas pričakovana cena za tono pšenice.

Pomurski pridelovalci letos kar dvakrat na slabšem

Panvita in Mlinopek imata podpisane pogodbe s pridelovalci, Žito se z velikimi pridelovalci pogovarja v smeri naročene proizvodnje in gre torej za organiziran odkup, našteva Zagorčeva. »Ne bi mogla reči, da gre za kaotične razmere,« pravi in spomni na napredek pri odkupu domačega pridelka v zadnjih dveh letih (okrog 58 tisoč), ko je začela delovati veriga, v katero vstopajo novi člani. »Šli smo v smeri tega, kar slovenski trg pričakuje.«

Za letos so napovedali dnevne odkupne cene, da bi s tem omejili špekulativne nakupe. Tako bi se lahko cena pšenice spreminjala na dva do tri dni, odvisno od tega, koliko bodo pridelovalci, odkupovalci in mlinarji uresničevali dogovor. Sicer pa je težnja po dvostranskih pogovorih, na katerih se pridelovalci in odkupovalci sami dogovorijo o pogojih odkupa. Pomurski kmetje so letošnji pridelek pšenice začeli žeti sredi prejšnjega tedna, velika kmetijska podjetja pa v petek. Letos je v vsej Sloveniji zasejanih okrog 35.000 hektarjev ozimnih žit, od tega več kot 20.000 hektarov v Pomurju, vendar pridelovalci predvsem s kakovostjo pridelka tokrat niso zadovoljni.

Branko Virag, direktor Poljedelstva v skupini Panvita, pravi, da je pri njih količinsko pridelek v skladu s pričakovanji, povprečno okrog 6,5 tone zrnja na hektar. Kakovost pridelka pa je za razred do razred in pol nižja od lanske oziroma je vsebnost beljakovin nižja za poldrugi odstotek. Temu je botrovalo vreme, saj je teden dni vročine nad 30 stopinjami Celzija povzročilo prisilno predčasno zorenje zrnja. Pomurski pridelovalci bodo tako letos kar dvakrat na slabšem: tržne cene v Evropi so že tako ali tako nižje od lanskih, s slabšo kakovostjo pridelka pa bo pšenica prišla še v nižji kakovostni razred in tako bo plačilo dvakrat znižano v primerjavi z lanskim letom. Do sedaj so v Panviti poželi približno tretjino od 1.350 hektarjev polj s pšenico in v svoje silose prevzeli blizu 5000 ton zrnja, polovico z lastnih in polovico s polj kooperantov, ki so letos z žiti zasejali okrog 1500 hektarjev. Dež, ki je sredi včerajšnjega dneva začel rahlo padati tudi v Pomurju, bo nadaljevanje žetve verjetno nekoliko upočasnil. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki izračunava stroške pridelave s pomočjo modelne kalkulacije, so za letošnji pridelek pšenice (pri pridelku 5,3 tone na hektar) ocenili, da so povprečni stroški pridelave za slabe štiri odstotke nižji od stroškov letine 2013. Podatek torej, ki ga pridelovalci v pogajanjih za čim boljšo odkupno ceno gotovo niso veseli.