»Najbolj nevarno je čakanje«

Pogovor z Markom Torrom, Microsoft: Osrednji govornik na sejmu Feel the Future je prepričan, da ima umetna inteligenca več prednosti kot pomanjkljivosti.

Objavljeno
29. september 2018 07.00
Posodobljeno
29. september 2018 07.35
Mark Torr, direktor za internet stvari in analitiko v regiji CEE, Microsoft FOTO: Arhiv podjetja Microsoft
Ljubljana – Umetna inteligenca je vseprisotna. A do vizije iz 50 let nam še manjka. Umetna inteligenca je namreč za zdaj dobra pri nekaterih opravilih. Zato umetna inteligenca, ki je bila usposobljena za vožnjo avtomobila, ne more pomagati pri odkrivanju tumorjev. »Absolutno verjamem v umetno inteligenco. Menim, da bo naredila svet boljši in izboljšala naša življenja. Že danes brez nje ne bi mogel delovati tako, kot delujem,« na vprašanje o umetni inteligenci odvrne Mark Torr iz Microsofta.

​Torr, ki bo osrednji govornik na sejmu Feel the Future, ki bo od 17. do 19. oktobra na Celjskem sejmu, je prepričan, da so prednosti umetne inteligence večje kot njene pomanjkljivosti. Nenazadnje so lahko tudi v pomoč pri vodenju, pojasnjuje Torr, ki je pri tehnološkem velikanu Microsoft direktor za internet stvari in analitiko v srednji in vzhodni Evropi.
 

Ljudje so že v 50. letih pričakovali neposreden prihod umetne inteligence, in vsakič, ko se je zdelo, da je blizu, so se pojavili izzivi. Ali smo danes na pravi poti do uresničitve tega pričakovanja?


Nedavni napredek je bil izjemen, toda v širšem kontekstu smo naredili zgolj manjše postopne korake na poti do splošne umetne inteligence. Trenutno je videti, da imamo velik zagon, toda nihče ne ve, kaj je pred nami, in če bomo naleteli na naslednjo oviro, bo za premagovanje zahtevala leta. Prepričan sem, da bodo tako vzponi in padci kot tudi obdobja, ko bomo obtičali, toda trenutno je težko reči, kdaj in kje. Ampak velikanski koraki naprej, ki smo jih naredili, bodo imeli izjemen vpliv na gospodarstvo in naša življenja. Umetna inteligenca je že okoli nas, v priporočilih Netflixa in Amazona, osebnih pomočnikih, kot so Cortana, Siri in Alexa, v avtomobilskih tipalih in varnostnih mehanizmih ter tudi v stvareh, kot je strojno prevajanje. Umetna inteligenca se je zagotovo premaknila iz akademskega sveta v naša življenja. Menim, da to pomeni, da je na pravi poti.
 

Beremo, kako je Googlova umetna inteligenca naučila svoj »podmladek«, da bolje prepozna stvari na fotografiji, kot če bi jo učil človek. Poslušamo o velikem potencialu umetne inteligence, toda kako daleč smo dejansko prišli?


Če pogledate napredek v zadnjih nekaj letih, ki ga v glavnem poganjajo tako novi algoritmi globokega učenja kot tudi množice podatkov in ugodne računske zmogljivosti v oblaku, smo po obdobju relativne stagnacije naredili ogromen napredek. Microsoft je, na primer, dosegel enakovrednost s človekom pri prepoznavanju predmetov leta 2016, enakovrednost pri prepoznavanju govora leta 2017 in enakovrednost pri strojnem prevajanju leta 2018. Seveda je opazno, da kljub napredku naša umetna inteligenca ni 100-odstotno točna. Toda tudi ljudje ne delujejo 100-odstotno in se ves čas motijo. Umetni inteligenci ni treba biti 100-odstotno točna, da je koristna, a pri tem postajamo boljši. Kljub temu je pred nami še dolga pot, da dosežemo vizijo umetne inteligence iz 50. let. Za zdaj je umetna inteligenca, ki jo uvajamo, zelo dobra samo pri nekaterih opravilih, pri tistih, za katere je bila temeljito usposobljena, pri drugih ne. Tako umetna inteligenca, ki je bila usposobljena za vožnjo avtomobila, ne more pomagati pri odkrivanju tumorjev, umetna inteligenca za igranje šaha pa se ne bo odrezala tako dobro pri drugih igrah ali nadzoru kakovosti v proizvodni liniji. Vsa umetna inteligenca, ki danes dela dobro, je na splošno zelo ozko usmerjena in vse, kar zna v posameznem primeru narediti, jo je pazljivo do neke mere naučil človek. Zato menim, da šele začenjamo svoje potovanje z umetno inteligenco, kam nas bo pripeljala, pa je v celoti odvisno od nas. Sem pa vesel, da se jo začenja vključevati v vse, kar počnemo, saj to izboljšuje našo izkušnjo, ne da bi se tega zavedali.


Ali lahko katerakoli naprava postane inteligentna entiteta z zmožnostjo zaznavanja, interakcije, razumevanja in odločanja?


Na splošno, da. Če ima naprava določene računske zmogljivosti in lahko na nek način »zaznava«, bo mogoče vanjo vgraditi umetno inteligenco. Ampak pravo vprašanje ni, ali lahko to naredimo, ampak ali je to smiselno in če bomo mi kot družba to sprejeli. Kjer je ne bomo mogli vgraditi v napravo, bo umetna inteligenca živela v bližini, na t. i. obrobju.


Na katerih področjih se pričakuje največje preboje?


Razvoj umetne inteligence je postopen, s preboji v fazah. Tudi prihodnji razvoj bo zaznamoval postopen napredek. A mislim, da ne bo »velikih trenutkov« umetne inteligence. Seveda se bodo lahko pojavili novi algoritmi, ki bodo morda dvignili raven zmogljivosti, in verjetno bomo našli načine, kako stvari opraviti z manj truda. Videli bomo načine, ki bodo pomagali razvijati modele umetne inteligence s samodejnim odstranjevanjem pristranskosti ali vsaj z omejevanjem njenega učinka. Boljši bomo pri razkrivanju notranjega ustroja in omogočanjem razvoja umetne inteligence brez določenih znanj. Umetna inteligenca, ki se ne uporablja, pravzaprav ne počne ničesar in ne prinaša prednosti. Ko jo vključimo v procese, naše aplikacije, naša doživetja in življenja, takrat vidimo preboj.

Kratkoročno bo umetna inteligenca imela velik učinek na področjih, kjer se moramo posvetiti analizi slik, kjer so računalniki vse bolj učinkoviti, s čimer bo spremenila delovna mesta radiologov ali nadzornikov kakovosti. Prav tako bo zelo pomagala tam, kjer je treba poslušati za obdelavo govora, kar lahko danes računalniki dobro opravijo. Pomagala bo sprejemati naročila pri naročanju iz avtomobila v restavracijah s hitro prehrano. Prav tako že vidimo učinek izboljšav pri obdelavi govora v klicnih centrih in linijah za pomoč uporabnikom. Pomislite, kakšna je danes izkušnja klica na številko za pomoč uporabnikov, kjer se vse več in več časa pogovarjamo s strojem, preden dosežemo človeka. Prevajanje jezikov je drugo področje, kjer se bomo verjetno vse bolj zanašali na umetno inteligenco. Je pa treba priznati, da je to nekaj, o čemer se govori že dolgo časa, vendar se še ni uresničilo. Kot vedno je lažje predvideti smer potovanja kot hitrost, s katero bomo dosegli določeno točko.

image
Internet stvari FOTO: Shutterstock


Odgovorni ste za podatke, umetno inteligenco in internet stvari za Microsoft v celotni regiji srednje in vzhodne Evrope. Delate s strankami po vsem svetu in v vseh panogah z namenom, da vidijo, kako lahko preoblikujejo svoje poslovanje z uporabo različnih tehnologij. Kaj je bilo najbolj zanimivo, kar ste videli v zvezi s tem v industriji?


Veliko. Nekateri primeri so, kot je ta, kako smo zmanjšali stroške napak pri procesu lepljenja nalepk na steklenice v polnilnici s kombinacijo interneta stvari in umetne inteligence. To me je resnično izjemno presenetilo, saj so bili prihranki zelo veliki pri nečem, na kar nisem nikoli pomislil – lepilu. Pri našem partnerju eSmart Systems so razvili sistem, ki pri nadzoru električnega omrežja omogoča zamenjavo helikopterjev s človeško posadko z droni. Te drone pilotirajo nad električnimi vodi in z umetno inteligenco v realnem času identificirajo ne samo komponente, ampak tudi napovedujejo verjetnost, da bodo te odpovedale. S tem prihranite, saj je polet drona mnogo cenejši od helikopterskega, in izboljšate varnost, saj odstranite človeka iz postopka nadzora, dokler napaka ni odkrita. Nenazadnje prihranite čas, saj je mogoče vzdrževalne inženirje razporediti neposredno tja, kjer so potrebni.

Čeprav ni povezano z gospodarstvom, pa je v tem trenutku moja najljubša zmožnost umetne inteligence, ki jo uporabljam ves čas, zameglitev ozadja v skupinskih klicih, ki jo je Microsoft nedavno predstavil. Omogoča vklop videa in s klikom skrije, kar je za menoj.


Kako pa umetna inteligenca spreminja industrije nasploh?


Vse panoge so sredi prelomnih sprememb, pri čemer se nekatere premikajo hitreje kot druge. Dejstvo je, da umetna inteligenca potrebuje podatke. Tam, kjer so danes podatki bolj prosto dostopni, napredujejo hitreje, medtem ko ostali še raziskujejo, kako pridobiti podatke. Ampak dejanske spremembe v panogi so odvisne od procesov, v katerih se uporablja umetna inteligenca, in regulacije uporabe podatkov. In če nimate res dobrega pregleda nad procesi, ki jih želite spremeniti, je umetna inteligenca težavna. Zato se večina projektov z umetno inteligenco začne z izdelavo pregleda, kako stvari delujejo danes, da bi lahko identificirali primerno umetno inteligenco.


Kako se različne industrije spoprijemajo z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca? Katere industrije se najhitreje prilagajajo novim tehnologijam in katere ne?


Tiste panoge, ki so izpostavljene več konkurenčnim pritiskom kot druge, se zagotovo premikajo hitreje. Telekomunikacije, finančne storitve in maloprodaja so tradicionalno s podatki bogata področja, zlasti v oddelkih za marketing. Na teh področjih so že uvedli analitiko, kar vodi v hitro rast umetne inteligence. Prav tako vidimo, da se agresivno uvaja v nekaterih vidikih zdravstva, medtem ko se v proizvodnji razvija hitro z internetom stvari, ki zagotavlja potrebne podatke. Zagotovo bi se tudi javne storitve razvijale hitreje, vendar ni pravega konkurenčnega pritiska.


Na trgu se ves čas pojavljajo novi ponudniki storitev, dobrin, blaga ... Ali lahko podjetja preživijo in sledijo s pomočjo umetne inteligence?


Osebno menim, da bodo veliko novih ponudnikov, če bodo imeli nekaj posebnega, prevzeli veliki ponudniki. To je bil trend do sedaj in nič ne kaže, da bi se ustavil. Zato svetujem, da ne razmišljamo o umetni inteligenci kot enem projektu – organizacije morajo najti partnerja, s katerim lahko sodelujejo skozi čas pri vseh vidikih umetne inteligence, ki se jih bodo dotaknili. Partnerje, ki jim lahko zaupajo, da jim bodo prinesli najnovejše informacije o najboljših rešitvah, in ki lahko pokrijejo najširši krog tem. Partnerje, ki lahko razumejo njihovo poslovanje, procese in ljudi. Če na to niso pripravljeni, ljudem svetujem, da so drzni. Vzpostavite malo skupino, ki bo preizkusila različne primere uporabe umetne inteligence in ugotovila, kako bi jo lahko pripeljali v vsakdanjo rabo. Poglejte, kakšni so načrti za umetno inteligenco v vaših aplikacijah, in raziščite, kako jih lahko naredite pametnejše. Najbolj nevarna stvar je čakanje.


No, to pomeni, da bodo od umetne inteligence in strojnega učenja imele koristi nekatere industrije. Kako pa bo to vplivalo na njihove stranke?


Če je izvedena pravilno, bi umetna inteligenca morala prinesti prednosti vsem strankam. Pomagala jim bo, da dobijo na vprašanja boljše in tudi hitrejše odgovore. Omogočila bo komuniciranje na bolj naraven način. Pomagala jim bo dobiti boljše proaktivne storitve, kar bo posledično vodilo do celovito boljše izkušnje in s tem spodbudilo zvestobo in vključenost.


Ali lahko poveste kakšen konkreten primer, v katerem lahko industrija že sedaj izkoristi umetno inteligenco ali strojno učenje?


Seveda. Recimo interna podpora uporabnikom, kjer ta obstaja. Ali pa v primeru pogosto zastavljenih vprašanj (FAQ, op. a.). Delal bi na tem, da jih omogočim prek pogovornih pomočnikov. Tak projekt lahko zagotovi takojšnjo povrnitev vložka, hkrati pa podjetjem omogoča začetek uporabe umetne inteligence. Ti pomočniki so lahko zgolj besedilni, mogoče pa jih je razviti tudi za prepoznavo govora. To bo pomagalo pri storilnosti zaposlenih, kar se vedno prevede v dobičkonosnost podjetja. V primeru umetne inteligence in interneta stvari pa bi izzval proizvodnjo – prepričan sem, da vsi proizvajalci, ki ne razmišljajo o umetni inteligenci pri nadzoru kakovosti, vzdrževanju ali varnosti zaposlenih, resnično zamujajo. Nedavno smo anketirali proizvajalce v regiji, tudi v Sloveniji, in ugotovili, da umetno inteligenco v glavnem uporabljajo za napovedno vzdrževanje, kar pomeni, da je še prostor za rast.


Umetna inteligenca bo imela vpliv tudi na vodenje. Kaj bo največja stvar, ki se bo v prihodnjih petih do desetih letih spremenila v vodstvu zaradi umetne inteligence?


Voditelji bodo morali razumeti, da bo umetna inteligenca morala biti del njihove organizacijske strukture in strategije, da bodo lahko konkurenčni in uresničili pričakovanja svojih strank. Ko gledamo v prihodnost, ni kristalne krogle in ni mogoče vedeti, kaj se bo zgodilo. Toda jasno je, da se bodo narava dela in delovna mesta še naprej spreminjala. Voditelji bodo morali ostati odzivni in odprti na spreminjajočo se krajino. V mnogo pogledih hitrost sprememb, med katerimi se bodo morali znajti, nikoli več ne bo tako počasna, kot je danes. To pomeni, da morajo že sedaj začeti razvijati znanja, podrobno opazovati, kaj počnejo, razumeti, kako lahko umetna inteligenca pomaga, in se na to pot odpraviti s postopnim pristopom.


No, že pred dvema letoma je Microsoft predstavil »pogovor kot platformo«, ki stavi, da bodo vmesniki na podlagi klepeta prehiteli aplikacije kot naš glavni način uporabe interneta.


Gartner je nekoč napovedal, da bodo do leta 2020 stranke v kar 85 odstotkih stik s podjetjem opravile, ne da bi prišlo do interakcije s človekom. Nedavno so napovedali, da bo leta 2021 več kot 50 odstotkov velikih podjetij na leto namenilo več za bote in pogovorne bote kot za razvoj tradicionalnih mobilnih aplikacij.

Posamezne aplikacije niso v modi, v modi so boti. V postaplikacijskem obdobju bodo pogovorni boti postali obraz umetne inteligence in spremenili način razvoja aplikacij. Tradicionalne aplikacije, ki jih prenesemo na mobilno napravo iz trgovine, bodo postale samo ena izmed možnosti za stranke. To je trend, ki ga opažamo, da se uresničuje. Boti so sposobni opraviti veliko internih nalog v podpori za uporabnike. Saj veste, da ima v povprečju 80 odstotkov vseh poizvedb standardne odgovore. Noro je, da ljudje obravnavajo tovrstne probleme. Gre za odlično priložnost za interno optimizacijo, ki bo te vire osvobodila, da se bodo lahko posvetili nalogam z višjo dodano vrednostjo. Vidimo odličen napredek v podpori strankam in to je tudi področje, ki začenja zanimati vlade, da bi uvedle storitve višje kakovosti. Primer iz javnih finančnih storitev je družba Nedbank iz Južne Afrike, ki je v osmih mesecih razvila in zagnala polno delujočega agenta, ki je lahko obravnaval 80 odstotkov opravil, za katere je bil usposobljen, in to za 10 odstotkov stroškov prejšnjih pristopov.


Kako pa bo nadaljnji razvoj umetne inteligence vplival na človeka in naše vsakdanje življenje?


Napredek na področju umetne inteligence prinaša tako priložnosti kot izzive. Ni dvoma, da nas napredek umetne inteligence vodi v nepoznano ozemlje in zahteva odločitve, ki jih nikoli prej nismo bili prisiljeni sprejemati. Kljub temu sem optimističen glede prihodnosti umetne inteligence in načinov, s katerimi lahko reši mnogo več izzivov, kot jih ustvari. Naš cilj pri razvoju tehnologij umetne inteligence je skladen s poslanstvom našega podjetja, to je, da vsem ljudem in vsem organizacijam na planetu omogočimo doseči več. Tehnologije umetne inteligence imajo potencial, da okrepijo človeško iznajdljivost tako, kot prej nikoli ni bilo mogoče – kako točno, pa je omejeno samo z močjo naše domišljije. Kot je rekel znanstvenik Alan Kay: »Najboljši način za napovedovanje prihodnosti je, da jo izumiš.«