Najlepši denar na svetu spet prihaja iz Švice
V času, ko povsod prodira elektronsko plačevanje, novi bankovci tekmujejo v lepoti in varnostnih dodatkih
Odpri galerijo
Ko so jih dali v obtok, je bankovce za deset frankov predstavil Fritz Zurbrügg, namestnik direktorja švicarske narodne banke. Foto Reuters
Bankovec za deset švicarskih frankov je najlepši novejši denar na svetu, so sklenili v International Bank Note Society (IBNS). Leta 1961 ustanovljena neprofitna, izobraževalna organizacija za promoviranje, spodbujanje in napredovanje študija in poznavanja bankovcev po vsem svetu, kot se predstavljajo sami, se ponaša z dva tisoč člani iz več kot devetdesetih držav, za najlepši denar na svetu pa je spet izbrala enega od švicarskih bankovcev.
Člani IBNS imajo na voljo publikacije z novostmi s področja papirnatega denarja, kontakte z drugimi ljubitelji in profesionalno pomoč »pri neprijetnih kontroverzah med zbiralci«, če omenimo samo del ponudbe na njihovi spletni strani, vsako leto pa lahko tudi glasujejo za najlepši bankovec sveta. Med tistimi z dovolj novostmi, da so jih lahko uvrstili v tekmo, ni nihče tako zablestel kot novi dizajn Švicarske narodne banke z rokama, ki dirigirata orkestru, atlasom in železniško progo. Gre za bankovec za deset frankov, v IBNS pa so pohvalili tudi tistega za dvajset frankov z roko, ki drži prizmo. Pravzaprav bi bil tudi ta med favoriti tekmovanja, če ga ne bi izdala ista centralna banka, žirija pa je presodila, da države ne smejo tekmovati same s seboj.
V ožji izbor so prišli še bankovec za deset funtov Royal Bank of Scotland, kanadski za deset dolarjev, norveški za sto kron, bankovec za sedem dolarjev iz Fidžija, za štirideset frankov iz Džibutija ter tisoč argentinskih pesov, a je bila švicarska konkurenca premočna. Tudi lani je zmagovalec prišel iz Švice, saj je tedaj zmagal bankovec za petdeset frankov, pred njim novozelandski za pet dolarjev, petdesetdolarski iz Trinidada in Tobaga, kazahstanska za tisoč in deset tisoč tengov, bermudski za dva dolarja in še nekateri.
Eni od najlepših bankovcev sveta se tako kot argentinski peso topijo pred našimi očmi in tudi sicer se v času vse bolj razširjenega elektronskega plačevanja mnogi sprašujejo, zakaj bi sploh še imeli gotovino. Številni nemški ekonomisti pa odločno nasprotujejo celo delnemu ukinjanju oprijemljivega denarja in svetovalci ministrstva za gospodarstvo so lani spomladi ostro napadli ideje nekaterih evropskih in svetovnih ekonomistov ter politikov za takšno spodbujanje potrošnje. Na konservativno-liberalni strani nemške gospodarske misli so si nejeverno meli oči ob predlogih, ki naj ob delno negativnih obrestih preprečijo spravljanje denarja pod blazine v čakanju na boljše čase in varčevalce prisilijo k potrošnji. Celo upravičevanje, da bi s tem onemogočili pranje denarja, se zdi tej ekonomski šoli privlečeno za lase: bi morali torej odstraniti tudi avtomobile, prenosne telefone in internet samo zato, ker jih uporabljajo tudi kriminalci?
Po mizi je udarila tudi tedanja nemška gospodarska ministrica Brigitte Zypries in poudarila, da gotovina kljub digitalizaciji ostaja pomembno sredstvo plačevanja. Za številne nemške ekonomiste je tudi sicer izrazito ohlapna denarna politika centralnih bank nevarnejša od gotovine v napačnih rokah. Kot kaže skrb vzbujajoč položaj nemških varčevalcev, lahko razlašča tudi denarna politika, povrhu pa preprečuje nujno konsolidacijo finančnega sistema. Z ukinitvijo bankovca za 500 evrov se je kljub temu strinjal tudi tedanji finančni minister Wolfgang Schäuble, ki mu nihče ni očital pomanjkanja gospodarske konservativnosti, a v Nemčiji radi poudarjajo tudi občutek svobode, ki ga prinaša posedovanje precej anonimnega plačilnega sredstva.
Zelo varčni dodajajo, da jim plačevanje z gotovino pomaga pri nadzoru nad izdatki – veliko lažje je zapravljati, če se zaradi tega tepemo po glavi šele ob koncu meseca. Morda se tudi zato mnogi Nemci še ne odločajo za elektronski način plačevanja kljub njihovi nedvomni praktičnosti. Starejši in ali samo bolj zapisani navadam vidijo, da mladi in bolj moderno usmerjeni celo poceni vozovnice za avtobuse na dolge proge hranijo na prenosnih telefonih, medtem ko sami iz žepov vlečejo natiskane vozovnice ali celo denar, a tudi sami se vse bolj ogrevajo za spletno nakupovanje. A Nemci do petdeset evrov vrednosti najraje plačujejo z gotovino in zato vsak od njih 42-krat na leto stopi k bankomatu in dvigne povprečno po 189 evrov.
V Bundesbank navajajo, da se prebivalci osrednje evropske države desetkrat na leto odpravijo še k bančnemu okencu, kjer radi dvignejo večje vsote denarja, v povprečju po 447 evrov. Osemkrat na leto izkoristijo še priložnost za dvig denarja ob nakupih v trgovinah ali bencinskih črpalkah, vsakič v povprečju 87 evrov. Povprečni Nemec ima ves čas ob sebi 107 evrov, od tega šest v kovancih, ta vsota pa se celo povečuje, saj je leta 2013 štela le 103 evre, čeprav pogosteje plačujejo tudi s kreditnimi karticami, še posebno ko gre za večje zneske. A je dva tisoč od okrog deset tisoč zaposlenih nemške centralne banke še vedno odgovornih za preskrbo države z gotovino, Nemci pa cenijo celo kovance z najnižjo vrednostjo – še na misel jim ne pride, da bi takšne za en cent ali dva de facto odpravili kot Nizozemci in Finci, ki obračunavajo le še vrednosti nad pet centov.
Ne glede na priljubljenost gotovine pri mnogih Evropejcih se evrski bankovci še niso prerinili v ožji izbor za najlepši svetovni denar. Znameniti evropski arhitekturni slogi kot simboli odprtosti, sodelovanja, dinamike in harmonije stare celine, ki naj bi jih predstavljale podobe na evrskih bankovcih, še niso prepričali neizprosnih sodnikov International Bank Note Society.
Člani IBNS imajo na voljo publikacije z novostmi s področja papirnatega denarja, kontakte z drugimi ljubitelji in profesionalno pomoč »pri neprijetnih kontroverzah med zbiralci«, če omenimo samo del ponudbe na njihovi spletni strani, vsako leto pa lahko tudi glasujejo za najlepši bankovec sveta. Med tistimi z dovolj novostmi, da so jih lahko uvrstili v tekmo, ni nihče tako zablestel kot novi dizajn Švicarske narodne banke z rokama, ki dirigirata orkestru, atlasom in železniško progo. Gre za bankovec za deset frankov, v IBNS pa so pohvalili tudi tistega za dvajset frankov z roko, ki drži prizmo. Pravzaprav bi bil tudi ta med favoriti tekmovanja, če ga ne bi izdala ista centralna banka, žirija pa je presodila, da države ne smejo tekmovati same s seboj.
Nova serija »švicarjev« je zmagala že lani
V ožji izbor so prišli še bankovec za deset funtov Royal Bank of Scotland, kanadski za deset dolarjev, norveški za sto kron, bankovec za sedem dolarjev iz Fidžija, za štirideset frankov iz Džibutija ter tisoč argentinskih pesov, a je bila švicarska konkurenca premočna. Tudi lani je zmagovalec prišel iz Švice, saj je tedaj zmagal bankovec za petdeset frankov, pred njim novozelandski za pet dolarjev, petdesetdolarski iz Trinidada in Tobaga, kazahstanska za tisoč in deset tisoč tengov, bermudski za dva dolarja in še nekateri.
Eni od najlepših bankovcev sveta se tako kot argentinski peso topijo pred našimi očmi in tudi sicer se v času vse bolj razširjenega elektronskega plačevanja mnogi sprašujejo, zakaj bi sploh še imeli gotovino. Številni nemški ekonomisti pa odločno nasprotujejo celo delnemu ukinjanju oprijemljivega denarja in svetovalci ministrstva za gospodarstvo so lani spomladi ostro napadli ideje nekaterih evropskih in svetovnih ekonomistov ter politikov za takšno spodbujanje potrošnje. Na konservativno-liberalni strani nemške gospodarske misli so si nejeverno meli oči ob predlogih, ki naj ob delno negativnih obrestih preprečijo spravljanje denarja pod blazine v čakanju na boljše čase in varčevalce prisilijo k potrošnji. Celo upravičevanje, da bi s tem onemogočili pranje denarja, se zdi tej ekonomski šoli privlečeno za lase: bi morali torej odstraniti tudi avtomobile, prenosne telefone in internet samo zato, ker jih uporabljajo tudi kriminalci?
Po mizi je udarila tudi tedanja nemška gospodarska ministrica Brigitte Zypries in poudarila, da gotovina kljub digitalizaciji ostaja pomembno sredstvo plačevanja. Za številne nemške ekonomiste je tudi sicer izrazito ohlapna denarna politika centralnih bank nevarnejša od gotovine v napačnih rokah. Kot kaže skrb vzbujajoč položaj nemških varčevalcev, lahko razlašča tudi denarna politika, povrhu pa preprečuje nujno konsolidacijo finančnega sistema. Z ukinitvijo bankovca za 500 evrov se je kljub temu strinjal tudi tedanji finančni minister Wolfgang Schäuble, ki mu nihče ni očital pomanjkanja gospodarske konservativnosti, a v Nemčiji radi poudarjajo tudi občutek svobode, ki ga prinaša posedovanje precej anonimnega plačilnega sredstva.
Nam gotovina res pomaga nadzorovati izdatke?
Zelo varčni dodajajo, da jim plačevanje z gotovino pomaga pri nadzoru nad izdatki – veliko lažje je zapravljati, če se zaradi tega tepemo po glavi šele ob koncu meseca. Morda se tudi zato mnogi Nemci še ne odločajo za elektronski način plačevanja kljub njihovi nedvomni praktičnosti. Starejši in ali samo bolj zapisani navadam vidijo, da mladi in bolj moderno usmerjeni celo poceni vozovnice za avtobuse na dolge proge hranijo na prenosnih telefonih, medtem ko sami iz žepov vlečejo natiskane vozovnice ali celo denar, a tudi sami se vse bolj ogrevajo za spletno nakupovanje. A Nemci do petdeset evrov vrednosti najraje plačujejo z gotovino in zato vsak od njih 42-krat na leto stopi k bankomatu in dvigne povprečno po 189 evrov.
V Bundesbank navajajo, da se prebivalci osrednje evropske države desetkrat na leto odpravijo še k bančnemu okencu, kjer radi dvignejo večje vsote denarja, v povprečju po 447 evrov. Osemkrat na leto izkoristijo še priložnost za dvig denarja ob nakupih v trgovinah ali bencinskih črpalkah, vsakič v povprečju 87 evrov. Povprečni Nemec ima ves čas ob sebi 107 evrov, od tega šest v kovancih, ta vsota pa se celo povečuje, saj je leta 2013 štela le 103 evre, čeprav pogosteje plačujejo tudi s kreditnimi karticami, še posebno ko gre za večje zneske. A je dva tisoč od okrog deset tisoč zaposlenih nemške centralne banke še vedno odgovornih za preskrbo države z gotovino, Nemci pa cenijo celo kovance z najnižjo vrednostjo – še na misel jim ne pride, da bi takšne za en cent ali dva de facto odpravili kot Nizozemci in Finci, ki obračunavajo le še vrednosti nad pet centov.
Ne glede na priljubljenost gotovine pri mnogih Evropejcih se evrski bankovci še niso prerinili v ožji izbor za najlepši svetovni denar. Znameniti evropski arhitekturni slogi kot simboli odprtosti, sodelovanja, dinamike in harmonije stare celine, ki naj bi jih predstavljale podobe na evrskih bankovcih, še niso prepričali neizprosnih sodnikov International Bank Note Society.
