Najmanjši zaposlujejo ravno toliko ljudi kot največji

Podjetja v Sloveniji so lani ustvarila skoraj 1,161 milijarde čistega dobička, dve tretjini so k temu prispevala velika podjetja. Njihov poslovni rezultat je skoraj štirikrat boljši kot lani, rast je v primerjavi podjetij glede na njihovo velikost nadpovprečna, so ugotovili v analitski družbi Bisnode. Pogovarjali smo se z direktorico Mario Anselmi.

Finančni podatki podjetij za lani so znani, v kakšni kondiciji je bilo lani slovensko gospodarstvo glede na kazalce, ki jih analizirate?

Rezultati kažejo na trend počasnega okrevanja gospodarstva. Opazili smo povečanje prihodkov, manjšo zadolženost, povečano donosnost, povečuje se zaposlovanje. Sredstva, tako kratkoročna kot dolgoročna, so se v družbah tudi letos zmanjšala, kar se dogaja že nekaj let. Podjetja namreč zmanjšujejo finančne naložbe, manj je naložb v nepremičnine, odprodajajo osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, stroje, opremo), manj imajo zalog. Zato pa je toliko bolj spodbuden podatek, da so se povečali poslovni prihodki (z manj sredstvi) ter da sta EBIT in čisti dobiček najvišja v zadnjih štirih letih. Skok je res presenetljiv v primerjavi z lani. K rasti čistega dobička so največji delež prispevale družbe. To je drugače kot leta 2013, ko so podjetniki ustvarili več dobička kot družbe.

Čemu to pripisujete?

Glavni premik dobička navzgor in v korist gospodarskih družb je naredil sektor proizvodnje. Struktura stroškov se je v primerjavi s preteklimi leti spremenila, in sicer zdaj največji delež odpade na stroške blaga, materiala in storitev. Ti v zadnjih petih letih relativno padajo, stroškovna učinkovitost prinese delne prihranke in povečuje čisti dobiček. Opazni so predvsem padci nabavne vrednosti prodanega blaga in stroškov energije, nižja je rast stroškov storitev relativno glede na rast prodaje. Na proizvodni sektor je ugodno vplival tudi padec cene nafte. Treba se je zavedati velike odvisnosti tega sektorja od stroškov materiala, blaga in storitev.

Stroški dela v strukturi relativno ostajajo na isti ravni oziroma so celo nekoliko višji, kar je lahko opozorilo. Njihova rast (3,7 odstotka) je za skoraj odstotno točko presegla rast celotnih prihodkov.

Občuten je padec stroškov odpisov, in to predvsem na račun amortizacije in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov ter odpisov in oslabitev finančnih naložb. Prav to največ prispeva k skoku čistega dobička v sektorju proizvodnje. Če je to znak, da se je sektor bilančno očistil slabih naložb, bodo v prihodnje stroški odpisov relativno stabilni na nizki ravni, kar pomeni, da lahko računamo na dolgoročno stabilnejšo raven čistega dobička.

Kako pa je lani šlo gospodarstvom v konkurenčnih državah, denimo na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem?

Trenutno je primerjava možna le s Hrvaško, saj finančni podatki za druge države še niso dostopni. Podobno kot v Sloveniji so tudi naši južni sosedje v letu 2014 imeli rast dobička ter padec sredstev. Drugače kot pri nas pa se je tam nekoliko zmanjšalo število zaposlenih ob enakih ustvarjenih prihodkih kot leta 2013.

Katere pa so bistvene spremembe, ki se kažejo v zadnjih letih pri naših podjetjih?

Od leta 2010 se struktura trga ni bistveno spremenila. Zanimivo je, da smo zaposlovali sedem odstotkov manj delavcev, število podjetij pa se je povečalo za tri odstotke. Narašča predvsem število mikro podjetij, ki so pomembni zaposlovalci na trgu. Ustvarijo namreč več kot tretjino vseh delovnih mest, kar je natančno toliko, kot jih ustvarijo velika podjetja. Zadnje čase se veliko govori tudi o pomembnosti zadrug. Opazili smo, da je trend ustanavljanja nekoliko povečan. Vendar njihovo poslovanje ni najboljše. Poslujejo namreč z izgubo in zmanjšujejo število zaposlenih. Vedno večji poudarek dajemo tudi izvozu. Izvozna podjetja so z vidika izkoriščanja svojih kapacitet nadpovprečno uspešna.

Lani je bilo v Sloveniji ustanovljenih 20.000 podjetij, 12.000 je bilo zaprtih. Katera področja so najbolj zanimiva in v katerih panogah se jih največ zapira?

V Sloveniji se ustanovi eno novo podjetje na sedem obstoječih, izbriše pa se eno na enajst obstoječih. Torej se jih še vedno ustanovi več, kot se jih izbriše, kar kaže na to, da je trg še vedno aktiven in zanimiv. Največ novoustanovljenih podjetij prihaja iz strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, tu prednjačijo razna poslovna svetovanja. Zanimive dejavnosti so tudi trgovina, gradbeništvo, proizvodnja in gostinstvo. Polovica vseh novih podjetij se ustanovi v teh dejavnostih. Če pa gledamo dejavnosti izbrisanih podjetij, je na prvem mestu trgovina, sledijo pa gradbeništvo, strokovne in tehnične dejavnosti, gostinstvo in kulturne dejavnosti. Izbrišejo se predvsem mikro podjetja in/ali podjetniki. Podoben trend novih in izbrisanih je tudi letos. To je znak, da se trg še vedno čisti.

Pravimo, da slovensko gospodarstvo temelji na izvozu. Če gledamo po drugih kriterijih, ali prav tako lahko rečemo, da temelji na tristo ali pa, recimo, na sto največjih podjetjih?

Velika podjetja so v letu 2014 še vedno ustvarila polovico vseh celotnih prihodkov in skoraj 70 odstotkov celotnega čistega dobička. Imajo torej še vedno zelo pomembno vlogo in vpliv na gospodarstvo, čeprav njihovo število počasi, a konstantno pada. Drugo pomembno polovico prihodkov ustvarijo mikro, mala in srednja podjetja, pri čemer mikro podjetja igrajo čedalje večjo vlogo. Ustvarijo že več kot petino vseh prihodkov in zaposlujejo dobro tretjino vseh zaposlenih. Problem mikro podjetij pa je nestabilnost – opazimo lahko veliko dinamike in fluktuacije (podjetja umirajo in nastajajo nova), kar je povezano z njihovo naravo.

Lahko se hitro prilagodijo na razmere na trgu, reagirajo na nove priložnosti, niso obremenjena s težo birokracije večjih podjetij, vendar se po drugi strani srečujejo s težavami pri privabljanju kapitala, kreditov in zunanjega kapitala. Imajo večje tveganje poslovanja, saj ga ne morejo razporediti po portfelju in projektih/strankah. Težje sodelujejo na razpisih, pridobivajo patente in slabše obvladujejo kompleksne predpise. Zaradi manj zaposlenih je specializacija vlog težja, manj ljudi mora uravnavati več poslovnih procesov (prodaja, marketing, kadrovska, računovodstvo) ali pa stroške teh storitev predati zunanjim izvajalcem.

Kako stabilna pa so zdaj velika podjetja in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih? Se je ugašanje velikih ustavilo, upočasnilo ali pa se je po propadu nekaterih velikanov našega gospodarstva popolnoma spremenila naša perspektiva velikosti preostalih podjetij?

Število velikih podjetij se počasi zmanjšuje, vendar imajo še vedno zelo pomemben vpliv na gospodarstvo. V daljšem obdobju gospodarske stabilnosti sta zanje značilni rast in krepitev, saj dobro uspevajo na stabilnih predvidljivih trgih. Povečanje števila mikro podjetij pa je predvsem značilnost negotovih oz. nestabilnih gospodarstev, kjer več podjetnikov išče poslovno priložnost, kar je posledica propada večjih podjetij.