Najpomembnejša sta zadostna preskrba s prehrano in nujnimi zdravili

V trenutni globalni konstelaciji, kjer Evropa izgublja primat, je zelo zaskrbljujoča odvisnost EU, ki kar 80 odstotkov aktivnih farmacevtskih učinkovin uvaža iz petih držav: Kitajske, ZDA, Združenega kraljestva, Indonezije in Indije. Pri tem prednjači Kitajska, ki predstavlja 45 odstotkov uvoza učinkovin. Pri nekaterih učinkovinah je Evropa še bistveno bolj odvisna od Kitajske in Indije. Kaj ta uvozna odvisnost pomeni za Evropo in za naše javno zdravje, je moderator okrogle mize o strateški neodvisnosti v farmaciji in prehrani ter slovenskih priložnostih v biotehnologiji za proizvodnjo surovin Nejc Gole, pomočnik odgovornega urednika Dela, povprašal svoja sogovornika.

Posledice so se pokazale že v covid krizi, kjer je bila izpostavljena tudi naša država in odvisna od pripomočkov iz Kitajske – to se lahko zgodi s prehrano in zdravili ter takšna nemoč lahko popolnoma ohromi zdravstvo, je glede odvisnosti Evrope na tem področju med drugim dejal Boštjan Čeh, predsednik sveta Zavoda Biotech Hills. Prosperiteta družbe temelji na zadostni preskrbi s prehrano in zadostni preskrbi z nujnimi zdravili. Več kot 95 odstotkov amoksicilina, tj. učinkovine za antibiotike, globalno dobavlja Kitajska in tu je Evropa izredno odvisna. »In če pride do restrikcije, lahko brez takšnega načina zdravljenja z antibiotiki pride do ohromitve evropske družbe in namesto, da bi se ukvarjali z drugimi stvarmi, bi se ukvarjali s preživetjem. Za družbo je zato najpomembnejša zadostna preskrba s hrano in nujnimi zdravili.«

Kako zmanjšati odvisnost

V Sloveniji je veliko znanja na področju farmacije in biotehnologije. Kaj lahko Slovenci naredimo, da zmanjšamo to odvisnost?

Boštjan Čeh meni, da se moramo zavedati, da ima Slovenija zelo močan pedigre v segmentih biotehnologije in farmacije, saj imamo močno industrijo, kot so Krka, Lek (Sandoz), Novartis – in ta velika industrija je takrat tudi pripomogla, da se je gospodarstvo razvilo okoli nje, tj. mala in srednje velika podjetja z inovacijami. In imamo veliko takšnih podjetij, kot so Biosistemika, Cleangrad, Acies Bio, Lotrič meroslovje, Labena, Medis, Metronik....

»Mi smo zelo inovativno usmerjeni, delamo tudi dosti na razvoju predvsem biotehnoloških inovacij, ki se tičejo diagnostike in pa tudi razvoja zdravil. Imamo lastne inovacije, ki smo jih razvili v sodelovanju z inštituti in akademijo, in vse to znanje in te izkušnje dejansko lahko v Sloveniji uporabimo za to, da dobimo primat in da postanemo tehnološki center razvoja in napredka v biotehnologiji, torej prehranski, zdravstveni in pa tudi v farmaciji. Veliko znanja imamo iz farmacevtskih družb, Slovenija je bila v bistvu že pred 30, 40 leti ena redkih držav, ki je proizvajala antibiotike s tako intenziteto na prebivalca. Veliko tega znanja je še vedno tukaj, ti ljudje pa odhajajo počasi v pokoj, zato je zdaj priložnosti, da potencialno lahko to znanje izkoristimo za kritično infrastrukturo, ker to diktira tudi  trenutno gospodarsko geopolitično stanje v v svetu. Podobno je tudi pri bioloških zdravilih., ki so bolj kompleksne molekule, ki se uporabljajo za zdravljenje onkoloških obolenj, raka, ali pa za zdravljenje avtoimunih bolezni. In tudi tukaj je ogromno znanja, ki je prišlo v Slovenijo tudi preko Novartisa, sedaj tudi preko Sandoza z vsemi investicijami, ki potekajo. In tu je tudi veliko zaledje malih, srednje velikih podjetij, univerz, vseh glavnih inštitutov, specialni inštitut za biologijo, kemijski inštitut, Inštitut Jože Štefan, kjer se koncentrira ogromno znanja.«

Razvoj tehnologij

Dr. Martin Kavšček, vodja razvoja poslovanja v Acies Bio, je pojasnil, da podjetje že od ustanovitve sodeluje tudi s farmacevtsko industrijo, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. In kako lahko Acies Bio pripomore pri razvoju tehnologij za proizvodnjo antibiotikov? »Acies Bio bo letos star 20 let, začeli smo z razvojem surovin za antibiotike, delali za slovenska in zatem še za kitajska in indijska podjetja, sedaj pa vidimo spet povpraševanje evropskih igralcev, ki si želijo, da pride proizvodnja nazaj v Evropo. Za proizvodnjo antibiotikov imamo tudi večino bazičnih surovin, kar pomeni, da smo lahko v celotni verigi samozadostni. Pomembno je povezovanje vseh deležnikov in zatem strateška odločitev.«

V Acies Bio razvijajo tudi rešitve za kmetijstvo in prehrano. Vemo pa, da imamo v Sloveniji težave pri prehranski samooskrbi. Pri sadju, zelenjavi, svinjini, krompirju je bistveno pod 50 odstotkov. Kako lahko biotehnologija pomaga pri prehranski odpornosti? »Nekaj je biotehnologija za samo proizvodnjo hrane, kot npr. novih virov proteinov, pa vitaminov itd. Drugi del je podporna vloga kmetijstvu, kjer zamenjujemo klasične pesticide z biološkimi in jih tudi izdelujemo. V Evropi pa zaostajamo z regulativo teh novih spojin, zato jih je treba spraviti v pravi kontekst. Ko k nam prihajajo velike korporacije, jih vprašamo, kje je njihov vstop na trg, in je zaradi regulative Evropa vedno zadnja.«

Zavod Biotech Hills - unikum v Evropi

Boštjan Čeh vodi Zavod Biotech Hills, ki združuje deležnike na področju biotehnologije. Biotehnologija in farmacija sta vedno bolj pomembni panogi pri nas, saj ustvarja 6 odstotkov BDP, posredno in neposredno zaposluje 50 tisoč ljudi, zaradi visokih vlaganj v raziskave je dodana vrednost višja za dvakrat od povprečja. In kakšne konkurenčne pogoje ima ta panoga za razvoj v Sloveniji? »Več kot 10 let sem preživel v tujini in če gledaš konkurenčnost Slovenije od zunaj, opažaš pozitivne trende kot so velik prispevek farmacije in biotehnologije – je velik. Slovenija je sedma po izvozu zdravil v EU, daleč pred državami centralne in vzhodne Evrope, smo med prvimi tremi po številu znanstvenih objav na prebivalca na svetu itd. - koncentrira se ogromno znanja, imamo močno zaledje te industrije. To so konkurenčne prednosti, ki jih moramo izkoristiti in se jih država mora zavedati.«

In kot je še dodal Čeh, imamo tudi pomanjkljivosti z vidika konkurenčnosti, in sicer imamo težave z zadrževanjem in privabljanjem kvalitetnega kadra, to je deloma povezano tudi z davčno zakonodajo, z vidika ustreznega nagrajevanja visokokvalificiranih kadrov, spodbujanja razvoja in raziskav in tudi administrativnih postopkov, od ustanavljanja podjetij pa do kako pripeljati kader iz držav, ki niso v EU. Pri tem sta Hrvaška in Srbija bistveno boljši, je še dodal. In nadaljeval, da so zavod ustanovili, ker so videli priložnosti zaradi investicij, ki se zgrinjajo v Slovenijo na tem področju (Sandoz, Novartis, Krka) in povezovanje med deležniki je bilo nekaj, kar je manjkalo. »Mi smo unikum v Evropi, ker združuje industrijo z univerzami, raziskovalnimi inštitucijami in vlado.

Martin Kavšček pa je dodal, da v Sloveniji imamo znanje, infrastrukturo in zelo veliko idej, kako razviti tak ekosistem. Trenutno nimamo podpornega okolja, kot ga imajo tudi nekatere manjše države, denimo Litva in Češka. Zavod je naredil zametek ekosistema, ki ga moramo nadgraditi in strateško pogledati, katere so najpomembnejše usmeritve ter  se odločiti, v kaj bomo vlagali. zatem pa zrihtati te zadeve, torej dostop do kapitala, dostop do ljudi iz tujine, ki imajo znanje in ki imajo tudi drugačne ideje ter tudi zatem ostanejo v Sloveniji. »To se mi zdi ključno, da potem podjetja z 10 ali pa mogoče malo več zaposlenih ne gredo kam drugam, ampak da najdejo tukaj svoje mesto.«