Namesto dobrodošlice operater zahteva poroka

Bralec je pri menjavi ponudnika mobilne telefonije naletel na nepričakovano oviro. Telekom je sklenitev pogodbe pogojeval z jamstvom osebe, ki v rednem delovnem razmerju. Prihodki, ki jih sam dobiva s honorarnim delom, za vzpostavitev zaupanja v njegovo plačilno sposobnost operaterju niso zadostovali.

Čeprav niti enega računa bralec dotlej ni plačal z več kot nekajdnevno zamudo, se je ob takšni dobrodošlici našega prvega operaterja počutil kot otrok, na katerega se ni moč zanesti, da bo poravnaval svoje obveznosti. Hkrati se čudi, da je bil takrat še Mobitel z njim še kako pripravljen poslovati, ko je bil še študent in so bili njegovi prihodki še bistveno bolj nepredvidljivi. Ko je nato za usklajevanje termina za prihod v poslovalnico s primernim porokom porabil več kot dva meseca, je željo po prestopu k ponudniku skorajda opustil. Slogan »Tvoj čas, tvoja pravila,« pod katerim Telekom prodaja paket, za katerega je na koncu vendarle uspel skleniti, pa je zanj dobil precej ciničen prizvok.

V Telekomu na vprašanji zakaj so se odločili, da naročniških razmerij z nezaposlenimi ne bodo sklepali brez izjav o poroštvu, in kdaj so s to prakso pričeli, nismo prejeli. Prav tako nam niso pojasnili, kakšno rešitev priporočajo tistim nezaposlenim, ki poroka ne morejo dobiti in zakaj lahko študenti njihov paket za mlade sklenejo brez poroštva.

Pogoje postavlja tudi konkurenca

Pri Debitelu jamstvo pri sklepanju naročniških pogodb poleg nezaposlenih in nekaterih drugih skupin potrebujejo tudi študenti. Povedali so nam, da so ta pogoj uvedli, ko so strankam ponudili možnost nakupa mobilnega aparata na več obrokov in so z njimi vzpostavili neke vrste kreditni odnos. Kljub temu tako pri njih, kot tudi pri Telekomu, nezaposlena oseba poroštvo potrebuje ne glede na to, ali naročniško razmerje sklene z vezavo ali brez nje.

Pri Tušmobilu jamstvo za stranke, ki se pri tem ne vežejo z aneksom, ni pogoj. Pri vezavah se pogoji razlikujejo glede na izbran tip paketa in mobilni aparat. Svojo plačilno sposobnost lahko posameznik med drugim dokazuje s predložitvijo bančnih izpiskov, družba pa v določenih primerih lahko zahteva tudi poroštvo. Iz Simobila so nam sporočili, da za sklenitev posameznik potrebuje osebni dokument in davčno številko, v določenih primerih pa tudi oni od strank zahtevajo, da dokažejo plačilno sposobnost.

»Ponudniki bi lahko tveganja omejili tudi drugače«

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc ocenjuje, da bi bilo lahko takšno omejevanje dostopa do storitev nezaposlenim diskriminiatorno. Ponudniki bi za drugačno obravnavo te skupine prebivalstva po njegovi oceni morali podati prepričljive razloge.

Vernik Šetinc dvomi v predpostavko, da so vsi nezaposleni socialno šibki in verjetni neplačniki. Meni, da bi ponudniki plačilno sposobnost lahko preverjali na druge, za stranke manj obremenjujoče načine – denimo tako, da bi upoštevali njihovo preteklo poslovanje, obseg prihrankov ali dohodke od premoženja.

Ponudniki bi lahko tveganje namesto z zavračanjem sklenitev omejili z določanjem največje mesečne porabe, ob morebitnih težavah pa bi bil strošek za operaterja tako sorazmerno manjši, je prepričan sogovornik. Če pa je sklepanje naročniških razmerij z nezaposlenimi oziroma gmotno šibkejšimi zanje nesprejemljivo, bi jim po njegovem mnenju kot alternativo lahko ponudili vsaj predplačniške kartice, pri katerih pa bi bile storitve in stroški primerljive tistim, ki jih imajo naročniki.

Ob tem Vernik Šetinc pravi, da operaterji določenim skupinam, kot so študenti in upokojenci, pogosto nudijo višji nivo storitev; domnevno tudi zato, ker naj bi bile te socialno šibkejše. Sprašuje se, zakaj pri teh segmentih obvladovanje tveganj ni pomembno in zakaj posebno ugodnih paketov namesto strogih omejitev ne ponudijo tudi nezaposlenim.