Napoved za kapitalske trge v letu 2026

Tehnološke inovacije, zlasti na področju umetne inteligence, so v letu 2025 poganjale trge in poskrbele za znatne dobičke pri vpletenih podjetjih. Hkrati so geopolitične napetosti ostale stalni dejavnik negotovosti, ki je vplival na razpoloženje na trgu. Občasno je na trge znatno vplivala tudi carinska politika ZDA. Kljub temu se je svetovno gospodarstvo doslej izkazalo za presenetljivo robustno.

V območju z evrom za leto 2026 pričakujemo realno rast bruto domačega proizvoda v višini približno enega odstotka in inflacijo v višini okoli 1,9 odstotka. V ZDA, največjem svetovnem gospodarstvu, za leto 2026 pričakujemo realno rast bruto domačega proizvoda v višini približno 1,5 odstotka in inflacijo v višini okoli 2,8 odstotka.

Delniški trgi 2026: bo balon umetne inteligence počil?

Srednjeročno, torej za leto 2026, naj bi nadaljnja znižanja obrestnih mer v ZDA, morebitna znižanja carin in konjunkturni programi spodbud za stanovanjski trg prihodnje leto ponovno ustvarili pozitivno okolje za delnice. Tudi v Evropi vidimo monetarne in fiskalne spodbude, ki predstavljajo tveganje za rast trenutno nizkih konsenzualnih ocen rasti bruto domačega proizvoda. Mednarodni denarni sklad (IMF), Banka Anglije in tudi Evropska centralna banka so v zadnjem času vse pogosteje opozarjali na ranljivost finančnih trgov za popravke. To je med drugim posledica visokih vrednotenj ameriških tehnoloških delnic in močne tržne koncentracije v tem sektorju, kar je povsem legitimno. Sprememba razpoloženja na borzah – o kateri se že nekaj časa razpravlja, zlasti za ta sektor – bi lahko povzročila padec tečajev. Vendar trenutno ne vidimo nobenega znatnega povečanja tveganj. Poleg tega se trenutna situacija močno razlikuje od balona dot.com, ki se vedno znova uporablja za primerjavo (npr. v zvezi z denarno politiko centralnih bank, dobičkonosnostjo podjetij). Trenutni padci tečajev oziroma večja volatilnost v okviru vzpenjajočega se trenda niso nič nenavadnega.

PD1_PE Razmerje Foto Gm Igd

Evropske delnice ocenjujemo kot nevtralne v primerjavi z ameriškimi – znižanje obrestnih mer naj bi zagotovilo zmerno rast v Evropi, naložbe v infrastrukturo naj bi se v letu 2026 počasi okrepile in imele prav tako spodbujevalni učinek, morebitni mir v Ukrajini pa bi bil seveda še en pozitiven sprožilec. Načeloma so znižanja obrestnih mer oziroma nizke obrestne mere pozitivne za male kapitalske družbe, saj imajo te večje potrebe po financiranju, kar pri nižjih obrestnih merah pomeni nižje stroške. V ZDA je cikel zniževanja obrestnih mer še v zgodnji fazi, zato še ni videti, da bi male kapitalske družbe dosegale boljše rezultate od velikih. Pri nadaljnjih znižanjih obrestnih mer in pozitivnem gospodarskem razvoju pa bi male kapitalske družbe v letu 2026 lahko postale zelo zanimive.

Povečan optimizem za delnice trgov v razvoju

Za optimizem na trgih v razvoju govori zelo dolgo obdobje podpovprečne vrednosti in na splošno še vedno bistveno ugodnejše vrednotenje v primerjavi z razvitimi trgi, zlasti ZDA. Vendar pa je treba biti previden, saj se zdi, da v zadnjem času kar nekaj upravljavcev skladov stavi na nadpovprečno donosnost trgov v razvoju za leto 2026. Nemogoče je reči, ali gre zgolj za njihovo verbalno oceno ali pa je to podprto tudi z ustreznimi pozicioniranji. Vendar ni znakov evforije ali zelo velikih pozicioniranj, niti glede kapitalskih tokov. V tem pogledu bi lahko povečan optimizem za trge v razvoju sprva razumeli kot odraz izboljšanja pričakovanj glede donosov med institucionalnimi vlagatelji. Kot vedno pa se takšne ocene, niti pretekla gibanja cen, ne morejo uporabiti za zanesljivo napoved.

Podjetniške in državne obveznice

Razlike v donosih podjetniških obveznic z investicijsko oceno so z zgodovinskega vidika majhne, kar bi lahko nakazovalo na določeno izgubo zaupanja v državne obveznice. Trgi, kot sta Španija in Italija, so se razvijali zelo dobro, razlike v donosih državnih obveznic pa so se v zadnjem času na splošno umirile, tudi za francoske državne obveznice. Na splošno je krivulja obrestnih mer postala bolj strma in odraža vprašanja, kot je novo zadolževanje v Nemčiji – zato je 30-letni nemški donos na najvišji ravni od leta 2011. Diverzifikacija – torej široka razpršenost – je ključna. To pomeni, da so v kontekstu portfelja privlačni razredi sredstev, kot so podjetniške obveznice, obveznice trgov v razvoju in državne obveznice s srednjo ročnostjo. Naša pozitivna ocena obveznic trgov v razvoju v lokalni valuti temelji, poleg še vedno privlačnih tekočih obrestnih mer, tudi na pričakovanju zmerno pozitivnega globalnega gospodarskega razvoja in obetih, da bo Fed znova znižal obrestne mere. To bi moralo nekaterim centralnim bankam na trgih v razvoju dati manevrski prostor za odziv na deloma ugoden inflacijski trend tudi z znižanjem obrestnih mer. V tem okolju pričakujemo, da bodo trgi z visokimi donosi, kot sta Brazilija in Južna Afrika, še naprej dosegali dobre rezultate.

Trg zlata

Zlato je trenutno v fazi konsolidacije, medtem ko dolgoročni dejavniki, kot so nakupi iz centralnih bank, ostajajo nespremenjeni.