Naročila v avtomobilski industriji se letos zmanjšujejo
Marjan Trobiš, Boxmark Leather:Nemška gospodarska rast bo očitno šla še rahlo navzdol, čez pol leta je pričakovati manj naročil.
Odpri galerijo
»Zdaj še ne bi govoril o recesiji, Slovenija ima še vedno zavidljivo predvideno gospodarsko rast prek treh odstotkov,« pravi Marjan Trobiš. FOTO Voranc Vogel
Ljubljana - V nemški avtomobilski industriji so prepričani, da bo letos celotna gospodarska rast zelo skromna, le 0,5-odstotna, kar je pol manj od zdajšnjih znižanih napovedi, pravi Marjan Trobiš, izvršni direktor družbe Boxmark Leather. Naš podizvajalec nemških avtomobilskih družb se tako preusmerja tudi na posle v letalski in hotelski industriji, tudi na trgih zunaj Evrope.
V Boxmarku imamo to srečo ali pa nesrečo, da imamo vpogled v naročila že šest mesecev vnaprej, pač glede na odpoklice in surovine, ki jih moramo naročiti. Tako smo seznanjeni s predvidenimi proizvodnimi številkami sredi leta. In na žalost moram povedati, da so se te številke že dvakrat spremenile, in to ne navzgor, pač pa navzdol. V posameznih segmentih to pomeni tudi za 10 do 15 odstotkov.
A zdaj še ne bi govoril o recesiji, Slovenija ima še vedno zavidljivo predvidevano gospodarsko rast prek treh odstotkov. Druge države tega nimajo, tako da smo še vedno v boljšem položaju in nismo neka Italija. Moram pa reči, da sem bil prejšnji teden v Nemčiji na nekem forumu za avtomobilsko industrijo, kjer pa napovedi za letos niso bile optimistične pač pa realistične. Če recimo Nemčija zdaj beleži gospodarsko rast v višini približno enega odstotka, pa »avtomobilisti« to zdaj zdaj vidijo nekoliko bolj negativno.
V avtomobilski industriji pričakujejo, da bo celotna nemška gospodarska rast znašala 0,5 odstotka, kar pomeni, da se bo rahlo še popravila navzdol. Ne govorimo o recesiji, pač pa o neki zelo skromni gospodarski rasti.
Ob tem, da smo že prej imeli vpoglede, smo že leta in leta delali na tem, da smo iz avtomobilskega sektorja »prileteli« tudi v letalsko industrijo. V njej doživljamo neko zavidljivo rast, tako, da bomo na koncu lahko izravnali [nihanja]. Podjetja, ki so vezana samo na avtomobilsko industrijo, in v tem segmentu ne pridobivajo novih poslov, bodo verjetno doživela neko stagnacijo.
Konec tedna se odpravljam v Dubaj, kjer imamo poslovno srečanje z letalsko industrijo in tudi s hotelsko industrijo. Tam pričakujemo nek dodatek, ki ga na obstoječem trgu ne moremo zapolniti. Tudi iz Mehike prihaja kar precej povpraševanja. Orientiramo se torej na te trge, kjer še lahko pričakujemo večjo rast. S tem se mogoče izogibamo situaciji, da bi zastali na neki ravni in bi nas zato mogoče presenetilo to ohlajanje, ki smo mu priča.
Nekoliko se čuti. Pri avtomobilih sicer še vlada negotovost, ali bodo dvignili carine ali ne. Če se bo to zgodilo, se bo vsekakor poznalo na potrošnji. Tudi Kitajska je začela biti pazljiva. Vsi smo tukaj malo v negotovosti. Avtomobilsko industriji pa še najbolj skrbijo električni avtomobili.
Natančno tako. Ob tem pa je tudi negotovost pri potrošnji. Avtomobilsko industrijo danes najbolj skrbi, da danes še nismo pripravljeni na 100-odstotni prehod iz obstoječega goriva na pogon na elektriko. Potrošnik na ta vprašanja še ni dobil odgovorov. Če nekdo namerava kupiti nov avtomobil, bo rajši še nekaj časa obdržal starega in počakal, kaj se bo zgodilo.
Oktobra in novembra smo bili kar precej kamenjani, ker smo opozarjali na situacijo, v kateri smo sedaj. Rekli smo, da en sam dvig plače ne bo pripomogel k temu, da se bodo ljudje rešili revščine. Po moje je treba gledati širše – in če se že pogovarjamo o dvigu plač, moramo govoriti tudi o razbremenitvi plač, da na koncu v žepu delavcem ostane v žepu to, kar si zaslužijo.
Ali v vaši družbi, ki dela tudi za avtomobilsko industrijo, že kaj čutite gospodarsko ohlajanje, o katerem zadnje čase poročajo iz Nemčije in drugih evrskih držav?
V Boxmarku imamo to srečo ali pa nesrečo, da imamo vpogled v naročila že šest mesecev vnaprej, pač glede na odpoklice in surovine, ki jih moramo naročiti. Tako smo seznanjeni s predvidenimi proizvodnimi številkami sredi leta. In na žalost moram povedati, da so se te številke že dvakrat spremenile, in to ne navzgor, pač pa navzdol. V posameznih segmentih to pomeni tudi za 10 do 15 odstotkov.
A zdaj še ne bi govoril o recesiji, Slovenija ima še vedno zavidljivo predvidevano gospodarsko rast prek treh odstotkov. Druge države tega nimajo, tako da smo še vedno v boljšem položaju in nismo neka Italija. Moram pa reči, da sem bil prejšnji teden v Nemčiji na nekem forumu za avtomobilsko industrijo, kjer pa napovedi za letos niso bile optimistične pač pa realistične. Če recimo Nemčija zdaj beleži gospodarsko rast v višini približno enega odstotka, pa »avtomobilisti« to zdaj zdaj vidijo nekoliko bolj negativno.
Kaj to konkretno pomeni?
V avtomobilski industriji pričakujejo, da bo celotna nemška gospodarska rast znašala 0,5 odstotka, kar pomeni, da se bo rahlo še popravila navzdol. Ne govorimo o recesiji, pač pa o neki zelo skromni gospodarski rasti.
Kako se boste na te spremenjene okoliščine in napovedi odzvali v vašem podjetju? Boste še naprej diverzificirali vaš poslovni portfelj?
Ob tem, da smo že prej imeli vpoglede, smo že leta in leta delali na tem, da smo iz avtomobilskega sektorja »prileteli« tudi v letalsko industrijo. V njej doživljamo neko zavidljivo rast, tako, da bomo na koncu lahko izravnali [nihanja]. Podjetja, ki so vezana samo na avtomobilsko industrijo, in v tem segmentu ne pridobivajo novih poslov, bodo verjetno doživela neko stagnacijo.
Kateri trgi v zdajšnjih okoliščinah še vedno omogočajo neko rast?
Konec tedna se odpravljam v Dubaj, kjer imamo poslovno srečanje z letalsko industrijo in tudi s hotelsko industrijo. Tam pričakujemo nek dodatek, ki ga na obstoječem trgu ne moremo zapolniti. Tudi iz Mehike prihaja kar precej povpraševanja. Orientiramo se torej na te trge, kjer še lahko pričakujemo večjo rast. S tem se mogoče izogibamo situaciji, da bi zastali na neki ravni in bi nas zato mogoče presenetilo to ohlajanje, ki smo mu priča.
Kaj pa Amerika, ki je velikanski trg? Kaj občutite njihov naraščajoči protekcionizem?
Nekoliko se čuti. Pri avtomobilih sicer še vlada negotovost, ali bodo dvignili carine ali ne. Če se bo to zgodilo, se bo vsekakor poznalo na potrošnji. Tudi Kitajska je začela biti pazljiva. Vsi smo tukaj malo v negotovosti. Avtomobilsko industriji pa še najbolj skrbijo električni avtomobili.
Da, dogajajo se velike spremembe, avtomobil postaja računalnik na kolesih, če citiram predsednika uprave SID banke Sibila Svilana.
Natančno tako. Ob tem pa je tudi negotovost pri potrošnji. Avtomobilsko industrijo danes najbolj skrbi, da danes še nismo pripravljeni na 100-odstotni prehod iz obstoječega goriva na pogon na elektriko. Potrošnik na ta vprašanja še ni dobil odgovorov. Če nekdo namerava kupiti nov avtomobil, bo rajši še nekaj časa obdržal starega in počakal, kaj se bo zgodilo.
Kaj pa kot direktor uspešnega izvoznega podjetja pričakujete od vlade?
Oktobra in novembra smo bili kar precej kamenjani, ker smo opozarjali na situacijo, v kateri smo sedaj. Rekli smo, da en sam dvig plače ne bo pripomogel k temu, da se bodo ljudje rešili revščine. Po moje je treba gledati širše – in če se že pogovarjamo o dvigu plač, moramo govoriti tudi o razbremenitvi plač, da na koncu v žepu delavcem ostane v žepu to, kar si zaslužijo.
