Nas bo ogrevanje na plin drago stalo?

Ko je v zadnjih mesecih v Evropi še vladalo indijansko poletje, je bil pogled na cene zemeljskega plina zastrašujoč.
Fotografija: Tako nizkih cen, kot so bile v preteklih letih, torej to zimo ne gre pričakovati. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Tako nizkih cen, kot so bile v preteklih letih, torej to zimo ne gre pričakovati. FOTO: Reuters

Dobavo plina v Evropo obvladuje Rusija in ne glede na to, kako glasno Evropa govori o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, se je ta navezanost v zadnjih letih le povečevala; Gazprom dobavlja Evropi več kot tretjino vsega plina, najpomembnejši partnerici Nemčiji pa kar 60 odstotkov. Z novim letom je iz Rusije stekel plin po novozgrajenem plinovodu na Kitajsko (in podvojil kapaciteto dobav tja); plin za Azijo sicer prihaja iz vzhodnega dela Rusije in ne iz zahodne Sibirije kot v Evropo, a to vseeno lahko vpliva na ceno tudi na stari celini; Rusija si namreč lahko privošči več manevrskega prostora pri pogajanjih.
In prav to je pomagalo višati cene zemeljskega plina na stari celini v tem letu; v Geoplinu pojasnjujejo, da je bila dobava utekočinjenega zemeljskega preko celotnega poletja v Evropi izjemno nizka, saj so bile tržne cene v Evropi nezanimive za trgovce s plinom, ki so dosegali višje odkupne cene v Aziji, tj. na Kitajskem, v Južni Koreji in na Japonskem.
A kot še bolj pomemben dejavnik za visoke cene tekom poletja navajajo veliko povpraševanje po zemeljskem plinu zaradi izredno praznih skladišč po koncu prejšnje kurilne sezone. Tako geopolitični razlogi kot nenaden pritisk nizkih temperatur po že končani minuli zimi je namreč dodobra izpraznil evropska plinska skladišča, ki so se nato kaj počasi polnila; visoke cene plina so vztrajale, zato nikjer niso izjemno hiteli s polnjenjem skladišč.

Kaj viša cene plina v Evropi

Pritisk na cene zemeljskega plina v Evropi nastaja zaradi vedno večje porabe, kateri botruje gospodarska aktivnost, ki se iz leta v leto še vedno viša. Ob tem tudi prehod na zelene tehnologije pritiska na višje cene, saj se počasi ukinja ogrevanje na premog, svojo vlogo pa odigrajo tudi ogljični kuponi, ki ji jih morajo kupovati podjetja za izpuste ogljikovega dioksida v ozračje; ti so v zadnjem letu rasli in tako potisnili cene energentov še dodatno navzgor. Dolgoročno se sicer napoveduje nekoliko zmanjšana uporaba zemeljskega plina v Evropi, a dolgoročno v tem primeru pomeni dvajset ali trideset let, za prihodnja leta pa analitiki napovedujejo kvečjemu stabilizacijo povpraševanja, ne pa še padca.

Pridobivanje upada

Del potreb po zemeljskem plinu Evropa pokriva tudi s pridobivanjem na svojem ozemlju, pri čemer izstopa Norveška (črpajo ga med drugim tudi na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Italiji, tudi Nemčiji …). A ta delež vztrajno pada, ne zgolj zaradi naraščajočih potreb, pač pa tudi zaradi padajoče količine v Evropi načrpanega plina.

Trenutne zaloge

Ob dolgotrajnejših razlogih je tako to leto na cene dodatno vplivala še specifična situacija minule pomladi in poletja. Nevarnost zelo dragega ogrevanja na zemeljski plin je tako z jesenjo le naraščala. A tveganje s počasnim polnjenjem zalog se je očitno vsaj delno splačalo, saj je šlo v zgodnji jeseni tokrat vreme izjemno na roke kupcem. »Na srečo so bile temperature na začetku trenutne kurilne sezone nadpovprečne, kar je omogočilo polnjenje skladišč še v novembru,« pojasnjujejo v Geoplinu. Po njihovih podatkih so evropska skladišča ves čas zaostajala za polnostjo v enakem obdobju lani, dokler niso izkoristila visokih temperatur za ta letni čas v oktobru in začetku novembra ter tako sredi novembra dosegla lanskoletne vrednosti napolnjenosti. Ali natančneje: »Trenutno so zaloge v Evropi 85,62-odstotno polne, kar je eno odstotno točko manj kot povprečje zadnjih sedmih let, vendar pa so za približno odstotno točko višje kot zadnji dve leti.« Tudi v družbi GEN-I so potrdili, da so trenutno zaloge zemeljskega plina v skladiščih v mejah normale, glede na obdobje sezone, v katerem se nahajamo.

Trenutne cene

Če so prej dodatno tveganje predstavljala prazna skladišča, je toplo jesensko vreme to tveganje odpravilo in cena plina se je začela nižati. A tudi primerno polna skladišča je niso spravila na nivoje, kakršni so bili lani v tem času. »Trenutne cene so glede na zadnje tri leta razmeroma visoke, kljub kar konkretnem padcu v zadnjem obdobju. Trenutne dnevne cene na borzi v Avstriji, kjer se oblikuje tudi referenčna cena za slovenski trg, se gibajo okoli 24,5 EUR/MWh, kar je približno na nivoju iz prve polovice avgusta, pred tem pa – z izjemo izrednega skoka zaradi polarnega mraza februarja in marca, ki je zajel Evropo letos – smo bili takšnim cenam priča le pozimi 2014/2015.« pojasnjujejo v družbi Geoplin. Tudi pogodbe za naprej se sklepajo za 20 do 30 odstotkov dražje kot lani. »Trenutno se terminska cena zemeljskega plina na veleprodajnem trgu za prihodnje leto v centralni Evropi (pasovni produkt Cal 19, vozlišče TTF) giblje pri 23 EUR/MWh. Pred letom dni se je cena za sorodni produkt gibala med 18 in 19 EUR/MWh,« pravijo v družbi GEN-I.

Ameriški plin

Kot rečeno je Evropa močno odvisna od ruskega plina, ki pokriva več kot tretjino potreb. Ob tem manjši delež plina prihaja v Evropo še iz Alžirije (8 %) ter nekaj malega iz Azerbajdžana, Libije in Irana. Delno se potrebe po plinu pokrivajo z utekočinjenim plinom, ki prispe v Evropo tudi z ladjami. Tega se največ pripelje iz Katarja, Alžirije in Nigerije, manjšo količino pa tudi iz ZDA. Ker ekonomski vpliv pomeni tudi političnega, se ZDA ves čas prizadevajo prekiniti evropsko navezanost na Rusijo. V ta namen je pred letošnjo zimo Evropo najprej obiskal ameriški minister za energijo Rick Perry, ki je obiskal države srednje in vzhodne Evrope (med drugim je na Poljskem podpisal dogovor za dobavo ameriškega plina), zdaj ima turnejo po Evropi tudi pomočnik državnega sekretarja ZDA za energetske vire Francis Fannon. V Geoplinu sicer pravijo, da je vsak nov vir zemeljskega plina vsekakor dobrodošel in da večje uvožene količine zemeljskega plina pomenijo tudi, da je ponudba na trgu večja, kar ima posledično lahko vpliv na cene. A dejstvo je, da je ameriški plin cenovno težko konkurenčen ruskemu (še najbolje je izgledalo prav v času Perryjeve turneje po Evropi, ko je sovpadla visoka cena plina na evropskih trgih z nizko na ameriškem), zato ni verjetno, da bi ga uvažali v izjemno veliki meri, predvsem pa ne, da bi močno znižal ceno tega energenta v Evropi. Morda bi lahko deloval bolj kot blažilec v času cenovnih šokov, če slučajno pride do izrednih dogodkov pri tradicionalnih dobaviteljicah plina. Do koder namreč lahko plin prispe po plinovodu, je praktično nemogoče, da bi ga lahko cenovno konkurenčno dostavljali tudi z ladjami.

Politična zavezništva

Če na eni strani ZDA želijo vplivati na plinski trg v Evropi, pa na drugi strani Rusija predvsem želi poskrbeti, da se z novimi potmi plinovodov izogne Ukrajini, v kateri so se politične napetosti z Rusijo spet zaostrile do te mere, da je Ukrajina po incidentu z bojnimi ladjami razglasila vojno stanje in obtožila Rusijo, da ta kopiči vojsko na ukrajinski meji (Rusija obratno seveda trdi, da Ukrajina provocira). Rusija tako pospešeno gradi plinovod Severni tok II (po katerem naj bi plin začel teči z začetkom leta 2020) in Turški tok, za katerega sta ravno v preteklih dneh ruski predsednik Putin in turški predsednik Erdoğan segla v roke v pozdrav končanju najtežjega podmorskega dela, po katerem bo plin tekel ne le v Turčijo, pač pa tudi v Evropo.

Pogled naprej

V tem trenutku torej obstaja precejšnja verjetnost, da bodo cene plina za odjemalce to zimo višje, kot so bile lani, a če ne bo pretresov, vendarle ne tako visoke, kot se je bilo bati jeseni. Osrednji dejavnik, ki bo vplival na ceno, bodo seveda temperature. Na Geoplinu tako napovedujejo, da je dodaten dvig cen možen, če se uresničijo napovedi, da bi znale biti temperature v januarju in februarju podpovprečne, pri tem pa opozarjajo na dodatno tveganje; kljub temu, da v Evropi povpraševanje raste, v Aziji, predvsem na Kitajskem raste še hitreje, zato bi se po njihovem mnenju dobave utekočinjenega zemeljskega plina lahko ponovno preusmerile na bolj dobičkonosne trge jugovzhodne Azije. Na trgu zemeljskega plina je tako še več neznank kot običajno, in posledično vlada v zadnjem času na trgu precejšnja nervoza, ki se kaže v izredni volatilnosti – trg močno reagira na vse novice, povezane s temperaturami ali dobavami. V Geoplinu napovedujejo, da se v prihodnjih tednih pričakuje še večja volatilnost, saj bo počasi postajalo jasno, kakšna zima je pred nami.

Končna ocena

Tako nizkih cen, kot so bile v preteklih letih, torej to zimo ne gre pričakovati. Večina analitikov napoveduje, da bodo te nekaj odstotkov nad lanskimi, izjemno visoko podražitev pa lahko povzročijo le zares izjemni dogodki – a pri teh je potem kmalu skoraj bolj zaskrbljujoče, koliko plina sploh pride do Evrope, ne pa zgolj njegova cena.

klemen.kosir@delo.si

Komentarji: