Nedeljsko delo trgovin ali politika je lačno skočila na novo kost
Presečna množica SDS in Levice je zaprtje trgovin ob nedeljah – ne glede na gospodarske posledice.
Odpri galerijo
Koronavirus nas je spomnil, da družba brez najslabše plačanih delavcev težko deluje, zdaj je pravi čas, da se izboljšajo razmere tudi za delavce v trgovini. FOTO Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Priznati je treba, da je prvi trgovski sindikalist Ladi Rožič odlično izbral čas: v razmerah, ko pandemija covida-19 trka tudi na potrošniško vest in preureja njegove vrednote, se v javnosti spet kaže večja pripravljenost za popolno odpravo nedeljskega dela v trgovini. Prvomajska poslanica Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je bila zato zadetek v črno, celo tako perspektivna, da ga je z vsemi štirimi pograbila politika. Pravzaprav je na tej točki pobudnik ostal v senci, saj se je vsa pozornost usmerila v precedenčno združitev stališč Janeza Janše (SDS) in Luke Mesca (Levica).
O obratovalnem času se trgovski delodajalci in sindikati prerekajo že najmanj dvajset let in v tem času smo bili priča najrazličnejšim pobudam in predlogom ene ali druge strani, propadlim pogajanjem, političnim izpadom in novelam zakona o trgovini (člena, ki govori o obratovalnem času), presoj ustavnosti, liberalnejšemu in bolj zategnjenemu nedeljskemu urniku, najbolj razvpit je bil referendum leta 2003, ko je skromen del volilnega telesa izglasoval zaprtje trgovin. Politične točke na to temo sta ognjevito pridobivala dva ministra sedanje vlade v času, ko sta bila na čelu gospodarskega resorja, Andrej Vizjak in Zdravko Počivalšek, ki isto funkcijo opravlja tudi danes.
Epopeja se je končala precej manj atraktivno, kot bi pričakovali po dolgotrajni »totalni vojni«. Konec leta 2017 sta obe strani izjemno hitro dosegli kompromis glede nedeljskega dela – privolili sta v aneks h kolektivni pogodbi trgovine, da bi se tako izognili možnosti negotovega političnega noveliranja zakona o trgovini. Sporazumela sta se o omejitvah: ob praznikih zaprti, delovnih nedelj pa le toliko, kot si trgovec lahko privošči glede na razpoložljivo delovno silo, saj vsak delavec lahko dela samo 15 nedelj na leto oziroma dve nedelji na mesec (ob višjem plačilu ter boljših delovnih pogojih in bolj poštenem urniku). Trajalo je dobri dve leti, do izbruha epidemije covida-19.
Ladi Rožič je v prvomajski poslanici poudaril, da »smo prejšnji mesec kot narod že dokazali, da nedeljsko obiskovanje trgovin ni nujno, ampak prav nasprotno«, zato predlaga, da trgovine ostanejo ob nedeljah zaprte tudi po koncu ukrepov za omejitev širjenja epidemije. Ker je delo v trgovini vse težje, pogoji zahtevni, delavci pa si ne morejo organizirati prostega časa, to vpliva na njihovo družinsko in socialno življenje. Od zaprtja, pravi pobudnik, bi imeli koristi tako delavci kot tudi delodajalci, pri stroških pa bi prihranila tudi družba.
V Trgovinski zbornici Slovenije menijo drugače. Njena predsednica Mariča Lah svari, da ni pravi čas za zapiranje trgovin, saj bi upad prometa zaradi skrčenega obratovanja zmanjšal potrebe po delavcih. Že pred koronavirusom so številni trgovski delodajalci napovedovali zmanjševanje zaposlenosti zaradi slabšanja konjunkture. Zdaj je jasno, da bo upad prihodkov še precej večji. Ker obratovalni čas določa kolektivna pogodba dejavnosti, je morebitna sprememba lahko le stvar dogovora med socialnimi partnerji.
Levica je napovedala, da bo v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o trgovini, s katero bo predlagala, naj trgovine tudi po koncu pandemije ob nedeljah ostanejo zaprte. Predsednik vlade Janez Janša je na družbenem omrežju predlog Levice podprl in že samo s tvitom poskrbel za senzacijo. Opazno presenečen nad tem se je moral uščipniti v lice celo Luka Mesec.
Predlog je podprla tudi komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Pozivu sta se nato pridružila še minister za delo Janez Cigler Kralj (češ da si vsak delavec zasluži počitek) in minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Svoj lonček pa je nato pristavila tudi stranka SLS, ki se je v resnici za nedeljsko zaprtje in izboljšanje delovnih razmer v trgovini zavzemala že med referendumom. »Dejstvo, da zaprtje trgovin v nedeljo podpirata stranki Levica in SDS, kar je ne glede na vsebino že samo po sebi spodbuden znak, in da za zdaj ni veliko nasprotovanj temu predlogu, smo v SLS optimisti, da bo predlog uspešen,« so sporočili javnosti.
To je težko napovedati. Če upoštevamo, kar se je glede tega že dogajalo v preteklosti, ter odzive potrošnikov v hitrih anketah in na spletnih forumih, se zdi, da je javnost trenutno tolerantnejša do zaprtja trgovin ob nedeljah, kot je bila kadarkoli v zadnjih dvajsetih letih. Gotovo tudi bolj kot ob referendumu, v katerem je pobudnikom zapiranja sicer uspelo, vendar zelo neprepričljivo; pridobili so večino – ob zgolj 27-odstotni volilni udeležbi. Tudi zdaj je še veliko podpornikov nedeljskega obratovanja prodajaln, zato javnih polemik na to temo zlepa ne bo zmanjkalo. Zgodovina nas uči tudi, da je javno mnenje samo eden od gradnikov izvedbenih aktov. Svoje bosta najbrž spet poskušali uveljaviti stroka in politika z ažuriranjem že velikokrat slišanih argumentov.
Stroka (z delodajalci) bo dokazovala, da bi s tem še bolj omejili trošenje (manj bi bilo impulzivnih nakupov), kar bi okrnilo prihodke v panogi, zaposlenost in gospodarsko rast. Seveda tudi plače zaposlenih v trgovini. Politika bo vsekakor poskušala zajahati val redefiniranega potrošniškega sentimenta ter se bo trudila ugoditi prodajalkam in prodajalcem, ki so se (vsaj tisti v živilskih trgovinah) upravičeno zapisali med junake obdobja epidemije.
Da pa sta se pri odzivu na Rožičevo pobudo na istem valu znašla Janša in Mesec, je nepredstavljivo. Politični analitiki bodo to gotovo znali pojasniti, zdi pa se, da je predmet soglasja za eno in drugo stran dovolj ideološko benigen, da sta si lahko brez tveganja za okužbo padla v objem. Položaj je tudi zelo prikladen za vse vmesne politične opcije, saj se bodo, ko bo novela zakona o trgovini prišla v parlament, v varnem zavetrju lahko strinjali s predlagateljem.
O obratovalnem času se trgovski delodajalci in sindikati prerekajo že najmanj dvajset let in v tem času smo bili priča najrazličnejšim pobudam in predlogom ene ali druge strani, propadlim pogajanjem, političnim izpadom in novelam zakona o trgovini (člena, ki govori o obratovalnem času), presoj ustavnosti, liberalnejšemu in bolj zategnjenemu nedeljskemu urniku, najbolj razvpit je bil referendum leta 2003, ko je skromen del volilnega telesa izglasoval zaprtje trgovin. Politične točke na to temo sta ognjevito pridobivala dva ministra sedanje vlade v času, ko sta bila na čelu gospodarskega resorja, Andrej Vizjak in Zdravko Počivalšek, ki isto funkcijo opravlja tudi danes.
Epopeja se je končala precej manj atraktivno, kot bi pričakovali po dolgotrajni »totalni vojni«. Konec leta 2017 sta obe strani izjemno hitro dosegli kompromis glede nedeljskega dela – privolili sta v aneks h kolektivni pogodbi trgovine, da bi se tako izognili možnosti negotovega političnega noveliranja zakona o trgovini. Sporazumela sta se o omejitvah: ob praznikih zaprti, delovnih nedelj pa le toliko, kot si trgovec lahko privošči glede na razpoložljivo delovno silo, saj vsak delavec lahko dela samo 15 nedelj na leto oziroma dve nedelji na mesec (ob višjem plačilu ter boljših delovnih pogojih in bolj poštenem urniku). Trajalo je dobri dve leti, do izbruha epidemije covida-19.
Partnerja spet vsak na svojem bregu …
Ladi Rožič je v prvomajski poslanici poudaril, da »smo prejšnji mesec kot narod že dokazali, da nedeljsko obiskovanje trgovin ni nujno, ampak prav nasprotno«, zato predlaga, da trgovine ostanejo ob nedeljah zaprte tudi po koncu ukrepov za omejitev širjenja epidemije. Ker je delo v trgovini vse težje, pogoji zahtevni, delavci pa si ne morejo organizirati prostega časa, to vpliva na njihovo družinsko in socialno življenje. Od zaprtja, pravi pobudnik, bi imeli koristi tako delavci kot tudi delodajalci, pri stroških pa bi prihranila tudi družba.
• Pobuda trgovinskega sindikata ima v politiki vse več privržencev.
• Med karanteno se je izkazalo, da nedeljsko nakupovanje ni nujno.
• Delodajalci svarijo pred dodatnim odpuščanjem zaradi upada prodaje.
• Med karanteno se je izkazalo, da nedeljsko nakupovanje ni nujno.
• Delodajalci svarijo pred dodatnim odpuščanjem zaradi upada prodaje.
V Trgovinski zbornici Slovenije menijo drugače. Njena predsednica Mariča Lah svari, da ni pravi čas za zapiranje trgovin, saj bi upad prometa zaradi skrčenega obratovanja zmanjšal potrebe po delavcih. Že pred koronavirusom so številni trgovski delodajalci napovedovali zmanjševanje zaposlenosti zaradi slabšanja konjunkture. Zdaj je jasno, da bo upad prihodkov še precej večji. Ker obratovalni čas določa kolektivna pogodba dejavnosti, je morebitna sprememba lahko le stvar dogovora med socialnimi partnerji.
… politika pa na skupnem
Levica je napovedala, da bo v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o trgovini, s katero bo predlagala, naj trgovine tudi po koncu pandemije ob nedeljah ostanejo zaprte. Predsednik vlade Janez Janša je na družbenem omrežju predlog Levice podprl in že samo s tvitom poskrbel za senzacijo. Opazno presenečen nad tem se je moral uščipniti v lice celo Luka Mesec.
Predlog je podprla tudi komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Pozivu sta se nato pridružila še minister za delo Janez Cigler Kralj (češ da si vsak delavec zasluži počitek) in minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Svoj lonček pa je nato pristavila tudi stranka SLS, ki se je v resnici za nedeljsko zaprtje in izboljšanje delovnih razmer v trgovini zavzemala že med referendumom. »Dejstvo, da zaprtje trgovin v nedeljo podpirata stranki Levica in SDS, kar je ne glede na vsebino že samo po sebi spodbuden znak, in da za zdaj ni veliko nasprotovanj temu predlogu, smo v SLS optimisti, da bo predlog uspešen,« so sporočili javnosti.
Kako se bo končalo?
To je težko napovedati. Če upoštevamo, kar se je glede tega že dogajalo v preteklosti, ter odzive potrošnikov v hitrih anketah in na spletnih forumih, se zdi, da je javnost trenutno tolerantnejša do zaprtja trgovin ob nedeljah, kot je bila kadarkoli v zadnjih dvajsetih letih. Gotovo tudi bolj kot ob referendumu, v katerem je pobudnikom zapiranja sicer uspelo, vendar zelo neprepričljivo; pridobili so večino – ob zgolj 27-odstotni volilni udeležbi. Tudi zdaj je še veliko podpornikov nedeljskega obratovanja prodajaln, zato javnih polemik na to temo zlepa ne bo zmanjkalo. Zgodovina nas uči tudi, da je javno mnenje samo eden od gradnikov izvedbenih aktov. Svoje bosta najbrž spet poskušali uveljaviti stroka in politika z ažuriranjem že velikokrat slišanih argumentov.
Stroka (z delodajalci) bo dokazovala, da bi s tem še bolj omejili trošenje (manj bi bilo impulzivnih nakupov), kar bi okrnilo prihodke v panogi, zaposlenost in gospodarsko rast. Seveda tudi plače zaposlenih v trgovini. Politika bo vsekakor poskušala zajahati val redefiniranega potrošniškega sentimenta ter se bo trudila ugoditi prodajalkam in prodajalcem, ki so se (vsaj tisti v živilskih trgovinah) upravičeno zapisali med junake obdobja epidemije.
Preberite še:
»Ob nedeljah naj ostane zaprto tudi po koroni«
Tehnični trgovci so zadovoljni z obiskom in s kupci
Razkuževanje kabin po vsaki uporabi in razkuževanje stranišč na vsako uro
»Ob nedeljah naj ostane zaprto tudi po koroni«
Tehnični trgovci so zadovoljni z obiskom in s kupci
Razkuževanje kabin po vsaki uporabi in razkuževanje stranišč na vsako uro
Da pa sta se pri odzivu na Rožičevo pobudo na istem valu znašla Janša in Mesec, je nepredstavljivo. Politični analitiki bodo to gotovo znali pojasniti, zdi pa se, da je predmet soglasja za eno in drugo stran dovolj ideološko benigen, da sta si lahko brez tveganja za okužbo padla v objem. Položaj je tudi zelo prikladen za vse vmesne politične opcije, saj se bodo, ko bo novela zakona o trgovini prišla v parlament, v varnem zavetrju lahko strinjali s predlagateljem.
