Nekoliko več manevrskega prostora za klasične proizvajalce avtomobilov

Avtomobilska industrija in dobavitelji bodo ob sprostitvi prepovedi glede proizvodnje motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035 pridobili nekaj časa, a vendarle elektrifikacija ostaja končni cilj. Zanimivo bo opazovati, kako bo to vplivalo na ritem trga električnih avtomobilov. Ta je letos pri nas kar v zagonu, seveda pa še daleč od množičnosti.

Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather, proizvajalca sedežnih oblek za avtomobile, nam je dejal, da bo avtomobilska industrija poskušala pridobiti kakšno možnost, da bi lahko dlje prodajala avtomobile na klasični pogon, saj je v tem pogledu na svetovni ravni vodilna. Kar zadeva električni pogon, je, nasprotno, kar nekaj korakov za Kitajsko. Zdaj bo imela nekoliko več manevrskega prostora, a kot je dejal sogovornik, bo elektrifikacija v avtomobilizmu vse močnejša, proizvajalci avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem pa morajo to zamudo dohiteti.

Zanimivo bo tudi opazovati, kako bo tokratna odločitev (sprostitev) EU vplivala na ritem trga električnih avtomobilov. Ti so sicer v prodaji pri nas letos dobili nov zagon, še večjega pa bi, če bi bilo več cenejših avtomobilov, ki pa so pri tem pogonu na začetku največkrat kitajski. Več evropskih modelov z dostopnejšo ceno se obeta v drugi polovici prihodnjega leta in leta 2027. Poleg tega prav EU zdaj napoveduje, da bo male avtomobile posebej spodbudila.

Po različnih ocenah bi se tržni delež električnih s sedanjih 11 odstotkov pri nas lahko zvišal na 15 odstotkov, tudi na 20. Seveda se računa, da bodo še kar nekaj časa mogoče zajetne državne denarne subvencije (najvišja za avtomobile s ceno do 35.000 evrov znaša 7200 evrov) tako za fizične kot za pravne osebe. Podjetja so upravičena še do drugih pomembnih ugodnosti, kot je oprostitev bonitete. Brez tega bi bila prodaja že do zdaj neprimerno manjša. Pri nas je prodaja električnih polovično razdeljena na pravne osebe in posameznike.

Premalo polnilnih mest

A izziv niso le avtomobili; slovenski bazen kupcev, ki imajo možnost električnega polnjenja doma ali na delovnem mestu, je verjetno vsaj za zdaj omejen. Kot so nam na nedavnem obisku zelo uspešne tovarne polnilnic Go-e na avstrijskem Koroškem dejali njihovi vodilni, bodo v prihodnosti na tisoče polnilnih mest potrebovali tam, kjer avtomobili pogosto predvsem stojijo, to je pred stanovanjskimi bloki, v parkirnih hišah, hotelih, nakupovalnih središčih ...

Kljub sprostitvi prepovedi termičnega pogona po letu 2035 je zahteva po postopnem znižanju izpusta CO₂ vsaj za avtomobile še vedno zelo ostra. V Sloveniji smo pri povsem električnih letos in še posebno v zadnjih mesecih bliže evropskemu povprečju, ki znaša 16 odstotkov, zaostajamo pri uvajanju priključnih hibridov, ti imajo le tri odstotke trga. S priključnimi hibridi se vsaj po uradnih emisijskih podatkih lahko precej zniža izpust ogljikovega dioksida, seveda če se jih uporablja bolj na elektriko kot na bencin. Zaradi možnosti vožnje le na bencin, kar naj bi se pogosto dogajalo, ta pogon močno kritizirajo okoljevarstveniki. V nasprotju s povsem električnimi avtomobili sicer priključni hibridi pri nas že dolgo niso več upravičeni do subvencij.

Na slovenskem trgu imamo že prve primerke podaljševalnikov dosega, ki so nekakšna nadgradnja priključnih hibridov in zmorejo kar veliko prevoziti samo na elektriko. Avtomobilov na vodik pri nas za zdaj ni, tudi v Evropi so velika redkost.