Nemci bodo gostincem pomagali z znižanjem DDV
Nemška vlada gostincem znižala DDV, zaposlenim pa zvišala nadomestilo plač.
Odpri galerijo
Znameniti bavarski Oktoberfest je letos podlegel virusu korone.
FOTO: Reuters
Nemška koalicija se je danes ponoči uskladila o novem paketu pomoči gospodarstvu, ki se je znašlo v težavah zaradi ukrepov proti virusu korone. Ukrepi, ki med drugim vključujejo znižanje davka na dodano vrednost v gostinstvu in zvišanje nadomestila za skrajšani delovni čas, so vredni okoli deset milijard evrov.
Koalicijski partnerici, krščanskodemokratska CDU in socialdemokratska SPD, sta se o dodatnih ukrepih za pomoč gospodarstvu pogajali kar debelih osem ur. V SPD namreč niso bili naklonjeni zniževanju davkov, saj to znižuje proračunske prilive, v CDU pa niso bili navdušeni nad povečevanjem izdatkov pri financiranju skrajšanega delovnega časa. Nazadnje sta stranki sklenili kompromis in uvedli oboje, vendar s časovnimi omejitvami.
Gostinci bodo tako od 1. julija letos pa do 30. junija prihodnje leto plačevali le sedemodstotni davek na vso postreženo hrano – takšna davčna stopnja sicer že velja za dostavljeno ali osebno prevzeto hrano –, in ne več 19-odstotnega. Za gostince so se najmočneje zavzemali v barvarski CSU. Bržčas tudi zato, ker se bodo letos na Bavarskem morali odpovedati znamenitemu Oktoberfestu. Zaradi nižjega DDV bo država ob okoli pet milijard evrov prihodkov.
SPD je na drugi strani iztržila zvišanje nadomestila za skrajšani delovni čas. Če je doslej država poplačala 60 oziroma 67 odstotkov neto dohodka na zaposlenega v skrajšanem delovnem času, se bo po novem ta odstotek od četrtega meseca trajanja ukrepa zvišal na 70 oziroma 77 odstotkov neto dohodka, od sedmega meseca dalje pa na maksimalnih 80 oziroma 87 odstotkov. To bo veljalo za vse tiste, ki se jim je delovni čas skrajšal za več kot polovico. Ta ukrep pa bo veljal le do konca leta 2020.
Mala in srednje velika podjetja, neodvisno od panoge, bodo lahko svoje lanskoletne davčne obveznosti znižala tako, da bodo pri njihovem poračunu upoštevala letošnje izgube, s čimer bo država izboljšala likvidnostne razmere. Manjša podjetja namreč težje pridejo do likvidnostnih posojil. Ta ukrep bo državni proračun stal okoli štiri milijarde evrov.
Dosedanji ukrepi nemške vlade v koronakrizi bodo zahtevali okoli 156 milijard evrov dodatnega zadolževanja. Javni dolg države pa se bo z novimi ukrepi še povečal, in sicer naj bi konec leta presegel 75 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je za približno 15 odstotnih točk več od stanja konec leta 2019. Javnofinančne razmere pa bi se lahko ob dlje trajajoči krizi še poslabšale. Tudi zato, ker so Nemci postali izjemno previdni pri potrošnji. Raziskovalci potrošniških navad opozarjajo, da tako dramatičnega padca zaupanja potrošnikov še niso doživeli. Indeks potrošnje, ki ga meri inštitut za tržne raziskave GfK, kaže, da se je ta za maj v primerjavi z aprilom znižal za kar 25,7 točke na minus 23,4 točke. V GfK zato menijo, da se mora Nemčija pripraviti na zelo globoko recesijo.
Koalicijski partnerici, krščanskodemokratska CDU in socialdemokratska SPD, sta se o dodatnih ukrepih za pomoč gospodarstvu pogajali kar debelih osem ur. V SPD namreč niso bili naklonjeni zniževanju davkov, saj to znižuje proračunske prilive, v CDU pa niso bili navdušeni nad povečevanjem izdatkov pri financiranju skrajšanega delovnega časa. Nazadnje sta stranki sklenili kompromis in uvedli oboje, vendar s časovnimi omejitvami.
Gostinci bodo tako od 1. julija letos pa do 30. junija prihodnje leto plačevali le sedemodstotni davek na vso postreženo hrano – takšna davčna stopnja sicer že velja za dostavljeno ali osebno prevzeto hrano –, in ne več 19-odstotnega. Za gostince so se najmočneje zavzemali v barvarski CSU. Bržčas tudi zato, ker se bodo letos na Bavarskem morali odpovedati znamenitemu Oktoberfestu. Zaradi nižjega DDV bo država ob okoli pet milijard evrov prihodkov.
SPD je na drugi strani iztržila zvišanje nadomestila za skrajšani delovni čas. Če je doslej država poplačala 60 oziroma 67 odstotkov neto dohodka na zaposlenega v skrajšanem delovnem času, se bo po novem ta odstotek od četrtega meseca trajanja ukrepa zvišal na 70 oziroma 77 odstotkov neto dohodka, od sedmega meseca dalje pa na maksimalnih 80 oziroma 87 odstotkov. To bo veljalo za vse tiste, ki se jim je delovni čas skrajšal za več kot polovico. Ta ukrep pa bo veljal le do konca leta 2020.
Mala in srednje velika podjetja, neodvisno od panoge, bodo lahko svoje lanskoletne davčne obveznosti znižala tako, da bodo pri njihovem poračunu upoštevala letošnje izgube, s čimer bo država izboljšala likvidnostne razmere. Manjša podjetja namreč težje pridejo do likvidnostnih posojil. Ta ukrep bo državni proračun stal okoli štiri milijarde evrov.
Dosedanji ukrepi nemške vlade v koronakrizi bodo zahtevali okoli 156 milijard evrov dodatnega zadolževanja. Javni dolg države pa se bo z novimi ukrepi še povečal, in sicer naj bi konec leta presegel 75 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je za približno 15 odstotnih točk več od stanja konec leta 2019. Javnofinančne razmere pa bi se lahko ob dlje trajajoči krizi še poslabšale. Tudi zato, ker so Nemci postali izjemno previdni pri potrošnji. Raziskovalci potrošniških navad opozarjajo, da tako dramatičnega padca zaupanja potrošnikov še niso doživeli. Indeks potrošnje, ki ga meri inštitut za tržne raziskave GfK, kaže, da se je ta za maj v primerjavi z aprilom znižal za kar 25,7 točke na minus 23,4 točke. V GfK zato menijo, da se mora Nemčija pripraviti na zelo globoko recesijo.
