Nemčija na poti v tehnično recesijo

Nemška industrija zato že poziva državo k spodbujanju gospodarstva z investicijami

Objavljeno
16. avgust 2019 08.10
Posodobljeno
16. avgust 2019 08.17
Nemčija bi se lahko skoraj brezplačno zadolžila in investirala tudi v digitalno infrastrukturo. Foto Reuters
Frankfurt - Nemško gospodarstvo je na »dobri« poti, da poletje konča v tehnični recesiji. V drugem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s prvim skrčil za 0,1 odstotka. Za tretje četrtletje prav tako ne kaže najbolje, saj izvoz, industrijska proizvodnja in celo gradbeništvo pešajo.

Nemčija je močno odvisna od izvoza, še posebej v avtomobilski panogi in strojegradnji. In obe panogi sta v zadnjih mesecih zaradi padca investicij v svetu in povpraševanja po izdelkih iz obeh panog (avtomobili in stroji) v težavah. Nemški ekonomisti opozarjajo, da je država neprestano na prepihu in da se svetovna gospodarska nihanja v nemškem gospodarstvu izjemno hitro poznajo. Če gre svetovnemu gospodarstvu dobro, gre dobro Nemčiji in obratno. Če je v prvem četrtletju BDP nad gladino še uspelo držati domači potrošnji in gradbeništvu, pa je bil v drugem četrtletju njun učinek preslab. Še posebej zato, ker so na zavoro stopili gradbinci. Globoke recesije v Nemčiji ekonomisti sicer ne pričakujejo, a v tretjem četrtletju bo BDP po mnenju mnogih stagniral, če ne celo znova upadel.
 

Pozivi k večjemu investiranju


A trenutno pokašljevanje gospodarstva ni največja skrb Nemčije. Napovedi za konec leta in prihodnje leto so boljše od trenutnih razmer, četudi daleč pod rastjo v zadnjih letih. Bolj bi nemško politiko moralo skrbeti, da državo v srednjeročnem obdobju, v prihodnjih petih do desetih letih, čaka bistveno skromnejša gospodarska rast. Zato ni čudno, da tako iz ekonomskih krogov kot iz politike in gospodarstva prihaja vse več pozivov, naj vlada vendarle zažene investicije, ki bi gospodarstvo dvignile na višje obrate.

V največjem nemškem industrijskem združenju BDI nemško vlado na primer pozivajo, naj vendarle že odstopi od politike izravnanega proračuna. Joachim Lang iz BDI je v prispevku za Handelsblatt opozoril, da si je Nemčija zaradi ugodnih gospodarskih razmer v zadnjem desetletju pridelala dobro finančno izhodišče in da je zdaj pravi čas za finančno injekcijo. Na gospodarskem inštitutu KfW so izračunali, da bi se lahko nemška država zaradi izjemno ugodnih razmer za zadolževanje v prihodnjih desetih letih tako rekoč brezplačno zadolžila za okoli 450 milijard evrov in sredstva porabila za prepotrebne investicije v cestno in digitalno infrastrukturo, v energetiko in druge projekte, usmerjene k doseganju zastavljenih klimatskih ciljev. Predsednik inštituta KfW Michael Hü​ther je za časnik Frankfurter Algemeine ocenil, da je na občinski ravni za vsaj 138 milijard evrov investicijskih potreb.
 

CDU ne odstopa od varčevanja


A dokler bo najmočnejša stranka v vladi konservativna CDU, takšnega odmika ni realno pričakovati. V stranki so konceptu izravnanega proračuna trdno zavezani in najmanj do leta 2023 ne načrtujejo dodatnega zadolževanja države. Do takrat se seveda lahko še marsikaj spremeni, a v stranki ne vidijo razlogov za povečevanje zadolženosti, ki je pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov. Pri tem imajo tudi zaveznike. Vodja liberalne FDP Christian Lindner meni, da bi odstopanje od politike izravnanega proračuna drugim evropskim državam poslalo napačne signale. Pravi celo, da bi to v Evropi povzročilo novo dolžniško krizo, saj bi države članice mislile, da je obdobja varčevanja konec in da se lahko znova zadolžujejo po mili volji. Varčevanje Nemčije, tako Lindner, ima ne le ekonomske, ampak tudi simbolne učinke v celotni Uniji.

Tudi na inštitutu Ifo novemu zadolževanju niso naklonjeni, kljub temu pa menijo, da je izravnan proračun drugotnega pomena in da bi država v teh razmerah morala povečati investicije. Kot pravijo, je vzrok za padec BDP šibkost nemške industrije, recesija pa vse bolj verjetna. Predlagajo na primer tudi ukinitev solidarnostnega davka, ki ga Nemci plačujejo vse od združitve za obnovo vzhodne Nemčije, že leta 2020 namesto 2021 ter na primer uvedbo davka na izpuste ogljikovega dioksida na vseh ravneh.