Nemško gospodarstvo letos z 0,5-odstotno, prihodnje leto z 0,9-odstotno rastjo

Ekonomski modreci v Nemčiji ne pričakujejo recesije, a rast bo skromna.

Objavljeno
06. november 2019 10.17
Posodobljeno
06. november 2019 15.18
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ekonomski modreci, ki redno pripravljajo gospodarske napovedi in vladi predlagajo ukrepe, napovedujejo, da bo nemško gospodarstvo letos imelo 0,5-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 0,9-odstotno. Recesije ne pričakujejo, a rast bo skromna zaradi že znanih razlogov: brexita, trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, težav avtomobilske industrije.

Gospodarski napovedovalci ugotavljajo, da nemško gospodarstvo počasi okreva, da recesije letos ne bo in da zato ni potrebno, da bi vlada sprejela poseben konjunkturni paket za spodbujanje rasti. Opozarjajo pa, da se vlada ne bi smela držati pozitivne ničle za vsako ceno. Izravnan proračun je po njihovi oceni v časih šibke gospodarske rasti napačna politika. Prihodnje leto bo rast, če ne bi upoštevali večjega števila delovnih dni, le 0,5-odstotna, še opozarjajo.

Pozitivne informacije sicer prihajajo iz industrije, kjer so se septembra nova naročila okrepila precej bolj, kot so pričakovali ocenjevalci. Namesto pričakovanih 0,1 odstotka so se nova naročila na mesečni ravni povečala za kar 1,3 odstotka, kar je dobra popotnica. Še avgusta so nova naročila upadla za 0,6 odstotka.

Modreci opozarjajo, da se desetletje rasti zaključuje in da bo vlada morala narediti več za to, da bo gospodarstvu pomagala prebroditi zahtevnejše ekonomske pogoje v prihodnjem letu. Vendar ne podpirajo večjih finančnih spodbud, ampak predvsem delovanje avtomatičnih stabilizatorjev v proračunu. Zaradi digitalnega prestrukturiranja gospodarstva pa vlado pozivajo k okrepitvi vlaganj v izobraževanje pa tudi raziskave in razvoj. Vlada bi morala ukrepati tudi zaradi velikih premoženjskih razlik med ljudmi. Čeprav se te v zadnjih dveh desetletjih niso bistveno povečale, pa so na izjemno visoki ravni, opozarjajo modreci. Področje, kjer vidijo še veliko prostora za ukrepanje, so investicije v infrastrukturo.

So pa zelo kritični do zadnjih odločitev Evropske centralne banke (ECB), ki je med drugim ponovno znižala obrestne mere. Kot pravijo, je monetarna politika ekstremno ekspanzivna in se zato bojijo za stabilnost finančnega trga ter dodatnega pritiska na naraščanje cen nepremičnin.