»Nepredvidljivo visoke« posledice dviga plač

Ljubljana  - Država bo z dvigom minimalne plače posegla v celotno plačno politiko, kar ob visoki obremenitvi stroškov dela, zastarelo delovno zakonodajo, prenizko dodano vrednostjo pomeni velike težave za slovensko gospodarstvo, opozarjajo delodajalska združenja. Posledice bodo "nepredvidljivo visoke", pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Evropske države ugotavljajo, da bo moč iz krize iziti le z davčno rabremenitvijo, prožnostjo trga dela, javnimi naročili, debirokratizacijo postopkov poslovanja in internacionalizacijo, v Sloveniji pa podjetnikom nalagamo višje davke, še naprej imamo zastarelo delovno zakonodajo, ki ne odgovarja dinamičnim razmeram na trgu, veliko plačilno nedisciplino in težave z likvidnostjo v gospodarstvu, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Hribar Milič.

Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo pod višino nove minimalne plače padlo več kot 15 odstotkov oz. okoli 70.600 zaposlenih v zasebnem sektorju. "Vsem tem in nato še ostalim bo treba povečati plače, saj so samo zadovoljni zaposleni konkurenčni, produktivni. To pomeni velike težave za slovensko gospodarstvo," pravi Hribar Milič.

"Država se moti pri svojih ocenah, da z minimalno plačo posega samo v skupino tistih, ki prejemajo najnižje plače. Posega v celotno plačno politiko in posledice bodo nepredvidljivo visoke," pravi in dodaja, da problem ni le to, da "nepravično delimo, kar ustvarimo, ampak ustvarimo premalo, da bi lahko zagotovili tolikšno povečanje plač, kot ga bo po domino učinku povzročil dvig minimalne plače".

GZS ocenjuje, da bi povečanje minimalne plače na 600 evrov neto v najboljšem primeru pomenilo 50.000, v najslabšem primeru pa tudi 90.000 več brezposelnih. "Napovedujemo, da bo brezposelnost zelo hitro dosegla 120.000. Ob tem nas najbolj skrbi, da še vedno nimamo razmer, da bi ustvarjali nova delovna mesta," poudarja Hribar Milič.

Po izračunih Združenja delodajalcev Slovenije bo po novem bruto strošek minimalne plače za delodajalca 852,35 evra oz. 22,9 odstotka več kot sedaj, delavec bi pridobil 101,80 evra, država 52,23 evra več socialnih prispevkov, po drugi strani pa bi se odpovedala 26,30 evra dohodnine. Ob vsakem izplačilu minimalne plače bi se tako po novem zakonu neto prihodek države povišal za 25,93 evra, navajajo.

"To bo država 'prispevala' kot pomoč gospodarstvu, da bo lažje preneslo breme novega predloga višje minimalne plače," je dejal generalni sekretar združenja Jože Smole.

Delodajalci so nov predlog zakona o minimalni plači, ki se razlikuje od tistega, ki so ga socialni partnerji obravnavali na ekonomsko socialnem svetu, dobili med predlogi na vladni spletni strani in se do njega niso mogli opredeliti. Na pričakovane težave za gospodarstvo so želeli vlado opozoriti in uskladiti predlog, vendar do tega ni prišlo. "To za delodajalsko stran pomeni konec tako opevanega socialnega dialoga, ki se je skoraj 20 let gradil v Sloveniji," pravi Smole.

Tudi na Trgovinski zbornici Slovenije so bili presenečeni nad odločitvijo vlade, da bo zakon o minimalni plači izvzela iz paketa sprememb delovne zakonodaje. Kot je povedala v. d. izvršne direktorice trgovinske zbornice Mija Lapornik, od pristojnih ministrstev zahtevajo natančne izračune, kaj takšno povišanje minimalne plače pomeni v povezavi s predlaganimi spremembami na področju dohodnine in kako vpliva na socialne transferje. Na trgovinski zbornici tudi še nimajo dokončnih izračunov vpliva dviga na ravni dejavnosti.

Z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so ločeno sporočili, da se bo strošek delodajalca za enega zaposlenega delavca, ki prejema minimalno plačo, povečal za skoraj 160 evrov na mesec oz. za dobrih 1900 evrov na leto. Samostojni podjetniki, ki so zavarovani iz naslova dejavnosti in plačujejo prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v prvem razredu, bodo plačevali za 52 evrov več na mesec oz. 624 evrov več na letni ravni. Poslabšal se bo tudi položaj podjetij, ki imajo sklenjene dolgoročne poslovne pogodbe in z državo sklenjene pogodbe na podlagi javnih razpisov, ker niso mogli predvideti takšnega dviga stroškov dela.

Na OZS se bojijo tudi posrednih učinkov v primerih, ko mikro in mala podjetja sodelujejo z večjimi podjetji, ki bodo zaradi posledic dviga minimalne plače v še večjih zamudah s plačili manjšim podizvajalcem. Prav tako pa ta tudi ne bodo pristala na dvig cen podizvajalcev zaradi povečanih stroškov dela.

Poleg tega bo dvig minimalne plače pomenil izničenje prvih šestih tarifnih razredov po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo.