Neto finančnih sredstev gospodinjstev že za 43 milijard
Slovenci v EU nadpovprečno veliko varčujemo, že več desetletij pa imamo najraje bančne vloge in gotovino, ob svetovnem dnevu varčevanja ugotavljajo na Sursu.
Odpri galerijo
Varčevanje ima pri nas dolgo tradicijo, v bančnih vlogah imamo že dobrih 22 milijard evrov. Foto Leon Vidic/delo
Ljubljana - Slovenska gospodinjstva že osemnajst let povečujejo svoje neto finančno premoženje (razliko med sredstvi in obveznostmi), izjemi sta bili le krizni leti 2008 in 2011. Ob koncu leta 2019 je znašalo 43,4 milijarde evrov in se je glede na leto 2018 povečalo za 4,2 milijarde evrov oziroma dobrih deset odstotkov, ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs)
Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) v zadnjih osmih letih naraščajo hitreje kot njihove obveznosti (posojila in druge obveznosti). V letu 2019 so se glede na leto 2018 povečala za 9,1 odstotne točke in so znašala 58,2 milijarde evrov ali 120,2 odstotkov BDP, medtem ko so se obveznosti povečale za 4,4 odstotne točke in jih je bilo za 14,8 milijarde evrov ali 30,6 odstotka BDP.
Zanimivo je, da se struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji že več kot desetletje ni bistveno spremenila, prebivalci ostajajo pri svojih finančnih odločitvah konservativni in nenaklonjeni tveganju ter dajejo varnosti prednost pred donosom.
Najvišji, skoraj polovični delež imajo tako kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno bančne vloge (zlasti prenosljive vloge) in gotovina (47,7 odstotka), sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 odstotka), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 odstotka), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjatve (5,8 odstotka) in posojila (2,2 odstotka), izpostavljajo na Sursu.
Zaradi pandemije covida-19 se je v prvem polletju 2020 okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah, razen na Švedskem.
Stopnja varčevanja se je najizraziteje zvišala na Irskem (za 14 odstotnih točk), sledile so Združeno Kraljestvo (za 12,4 odstotne točke), Španija (za 10,0 odstotne točke) in Slovenija (za 9,8 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Češkem (za 4,5 odstotne točke), v Avstriji (za 4,8 odstotne točke) ter v Nemčiji in na Finskem (v vsaki za 5,7 odstotne točke).
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je bila v Sloveniji v letu 2019 13,3-odstotna, s tem pa se v Uniji uvrščamo v zgornjo polovico. V primerjavi z letom 2018 se je po šestih letih postopne rasti tokrat znižala za 0,2-odstotne točke. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata sta imeli v letu 2019 najvišji stopnji bruto varčevanja že tradicionalno Švedska (18,5-odstotno) in Nemčija (18,4-odstotno). Občutno manjša deleža razpoložljivega dohodka so za varčevanje namenila gospodinjstva v Litvi (4,1 odstotka) in Španiji (6,3 odstotka), izpostavljajo na Sursu.
Sicer pa je bilo leto 2019 tretje zaporedno leto, v katerem so gospodinjstva v Sloveniji namenila za varčevanje višji delež razpoložljivega dohodka, kot so ga v povprečju namenila za varčevanje vsa gospodinjstva v državah članicah evrskega območja (12,9 odstotka), in že sedmo zaporedno leto, v katerem so v povprečju privarčevala višji delež razpoložljivega dohodka, kot so ga v povprečju privarčevala gospodinjstva v članicah Evropske unije (10,7 odstotka).
V Sursu so svoje ugotovitve predstavili pred svetovnim dnevom varčevanja, ki je 31. oktobra, razglasili pa so ga na prvem mednarodnem kongresu hranilnic, ki je bil na ta dan v Milanu v Italiji leta 1924. Tedaj se je zbralo 354 predstavnikov 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja, ki ga obeležujejo v 80 državah, je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike.
Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) v zadnjih osmih letih naraščajo hitreje kot njihove obveznosti (posojila in druge obveznosti). V letu 2019 so se glede na leto 2018 povečala za 9,1 odstotne točke in so znašala 58,2 milijarde evrov ali 120,2 odstotkov BDP, medtem ko so se obveznosti povečale za 4,4 odstotne točke in jih je bilo za 14,8 milijarde evrov ali 30,6 odstotka BDP.
Ljudje so pri finančnih odločitvah konservativni
Zanimivo je, da se struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji že več kot desetletje ni bistveno spremenila, prebivalci ostajajo pri svojih finančnih odločitvah konservativni in nenaklonjeni tveganju ter dajejo varnosti prednost pred donosom.
Najvišji, skoraj polovični delež imajo tako kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno bančne vloge (zlasti prenosljive vloge) in gotovina (47,7 odstotka), sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 odstotka), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 odstotka), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjatve (5,8 odstotka) in posojila (2,2 odstotka), izpostavljajo na Sursu.
Pandemija okrepila varčevanje v EU razen na Švedskem
Zaradi pandemije covida-19 se je v prvem polletju 2020 okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah, razen na Švedskem.
Stopnja varčevanja se je najizraziteje zvišala na Irskem (za 14 odstotnih točk), sledile so Združeno Kraljestvo (za 12,4 odstotne točke), Španija (za 10,0 odstotne točke) in Slovenija (za 9,8 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Češkem (za 4,5 odstotne točke), v Avstriji (za 4,8 odstotne točke) ter v Nemčiji in na Finskem (v vsaki za 5,7 odstotne točke).
Naša gospodinjstva med varčnejšimi v Uniji
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je bila v Sloveniji v letu 2019 13,3-odstotna, s tem pa se v Uniji uvrščamo v zgornjo polovico. V primerjavi z letom 2018 se je po šestih letih postopne rasti tokrat znižala za 0,2-odstotne točke. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata sta imeli v letu 2019 najvišji stopnji bruto varčevanja že tradicionalno Švedska (18,5-odstotno) in Nemčija (18,4-odstotno). Občutno manjša deleža razpoložljivega dohodka so za varčevanje namenila gospodinjstva v Litvi (4,1 odstotka) in Španiji (6,3 odstotka), izpostavljajo na Sursu.
Sicer pa je bilo leto 2019 tretje zaporedno leto, v katerem so gospodinjstva v Sloveniji namenila za varčevanje višji delež razpoložljivega dohodka, kot so ga v povprečju namenila za varčevanje vsa gospodinjstva v državah članicah evrskega območja (12,9 odstotka), in že sedmo zaporedno leto, v katerem so v povprečju privarčevala višji delež razpoložljivega dohodka, kot so ga v povprečju privarčevala gospodinjstva v članicah Evropske unije (10,7 odstotka).
Svetovni dan varčevanja
V Sursu so svoje ugotovitve predstavili pred svetovnim dnevom varčevanja, ki je 31. oktobra, razglasili pa so ga na prvem mednarodnem kongresu hranilnic, ki je bil na ta dan v Milanu v Italiji leta 1924. Tedaj se je zbralo 354 predstavnikov 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja, ki ga obeležujejo v 80 državah, je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike.
