Neuradno: vodilni v Pošti Slovenije Hauc, Marinič in Filipič so preplačani.

Ljubljana – Iz zanesljivih virov na Pošti Slovenije smo izvedeli, da bo vrh družbe moral vrniti preveč izplačane plače, in sicer v skupnem znesku 43.000 evrov.

Saga o plačah vodstva Pošte traja že od septembra, ko so v oddaji 24ur razkrili, da so previsoke, kar je odtlej večkrat zanikal generalni direktor Aleš Hauc. Na Pošti naših informacij niso ne potrdili ne zanikali, jih je pa delno potrdil njen prvi nadzornik.

Generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc bo po naših informacijah najbrž moral vrniti 15.000 evrov preveč izplačane plače, njegov namestnik Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič pa po 14.000 evrov.

Službo za odnose z javnostmi Pošte smo vprašali, ali informacije držijo, kako jih komentira Hauc, ki je višino plač vedno zagovarjal, in kdaj bodo plačne presežke vrnili. Prejeli smo sila skop odgovor: »Pošta Slovenije je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, vendar je gospodarska družba zasebnega prava. Zato in zaradi varstva osebnih podatkov vam v skladu z določili zakona o varstvu osebnih podatkov podrobnejših podatkov glede plač ne moremo posredovati.«

Kljub navedeni politiki Pošte pa Hauc in nekdanji predsednik nadzornega sveta družbe Drago Bahun do izrekanja o prihodkih vodstva nista imela pomislekov 2. septembra lani (pa tudi pozneje). Tedaj sta v skupni izjavi za javnost izrazila prepričanje, da je izračun skladen z zakonom, za kar so pridobili tudi »ustrezna pravna tolmačenja«. Med drugim sta še zapisala: »Če se bo izkazalo, da to ni tako, pa bo Pošta Slovenije izračun popravila in bo poslovodstvo preveč izplačane plače vrnilo.«

Ker se je Pošta neposrednemu odgovoru o delnem vračilu plač izmaknila, smo se obrnili na agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. »Določanje prejemkov članov uprave je v pristojnosti nadzornega sveta, ki pa mora spoštovati vse predpise s tega področja,« so bili redkobesedni.

Poskusili smo še pri predsedniku nadzornega sveta Pošte Klemnu Grošlju. Ta s podrobnimi zneski plačnih presežkov še ni seznanjen, potrdil pa je, da bo vodstvo preplačane mesečne prihodke najverjetneje vračalo. Pri tem je opozoril, da si pravniki niso enotni, ali avtentična razlaga zakona, ki je bila sprejeta pred meseci, velja retrogradno in torej zahteva vračilo morebiti preplačanih mesečnih dohodkov. Ima pa vodstvo Pošte menda tudi možnost ustavne pritožbe.

Spomnimo, da je jedro problema v tako imenovanem Lahovnikovem zakonu in modelu izračuna plač, v katerem so na Pošti – kljub pomislekom direktorja kadrovsko-pravnega sektorja Martina Mlakarja o skladnosti metode z računovodskimi standardi – uporabili navadno povprečje bruto plač v skupini, namesto ponderiranega, ki prav tako vključuje število zaposlenih.

Prvo povprečje je izvrglo višjo osnovno plačo za Hauca ter posledično za Mariniča in Filipiča, drugo pa nižjo. Vodstvo Pošte se je odločilo za prvi model in pozneje pridobilo mnenji inštitutov za gospodarsko pravo (IGP) ter za ekonomsko in korporativno upravljanje (IECG), ki sta potrdila zakonitost izračuna. Vendar so v družbi formalne postopke naročanja pravnih mnenj izpeljali naknadno, točneje, pet dni po zgoraj navedeni javni izjavi. O vsem smo na straneh Dela obširno poročali.

Državni zbor je v začetku februarja sprejel avtentično razlago člena Lahovnikovega zakona, ki opredeljuje način izračuna osnovnega plačila poslovodečih v državnih družbah. Ker ta za izračun navaja model, po katerem se pri povprečju bruto plač v skupini upošteva tudi število zaposlenih, je bilo treba na Pošti ponovno proučiti po trditvah vodilnih sicer povsem nesporno izračunane plače vodstva.

Po naših podatkih je ena izmed odvetniških družb zadevo proučila in ugotovila, da bo presežek plač treba vrniti. Vsi člani poslovodstva Pošte se s tem menda niso strinjali, a so nato le dosegli konsenz o vračanju razlik med previsoko izračunano plačo in tisto, ki jo dovoljuje zakon. Tendenca slednjega je bila namreč omejitev plač vodilnih v državnih družbah navzdol in ne navzgor.