Nevarnosti s trgovskih polic

Ljubljana - Od industrijske hrane in drugih izdelkov pričakujemo, da so vsaj varni, če že ne zdravi ali domiselni, vendar ugotovitve inšpektorjev ovržejo tudi to pričakovanje. Umikov izdelkov, ki zdravju lahko škodijo, ali niso skladni z zakonodajo, je vsako leto več.

Na območju Evropske unije so lani iz distribucijske verige odpoklicali in s trgovskih polic umaknili 2365 nevarnih izdelkov, kar je za 3,8 odstotka več kot leta 2012, in 3137 nevarnih živil.

Kar polovico vseh odkritih nevarnih izdelkov sta lani bili dve skupini izdelkov: oblačila, tekstil in modni izdelki ter igrače (obe po 25 odstotkov). Razlogi za umik izdelkov iz teh skupin so bili: kemično tveganje (šestvalentni krom v čevljih in usnjenih izdelkih, ftalati v igračah), nevarnost zadavljenja, poškodb in zadušitve. Po skupinah s trgovskih polic umaknjenih izdelkov so sledile električne naprave in oprema (devet odstotkov), motorna vozila (sedem odstotkov) in kozmetični izdelki (štirje odstotki).

Največ nevarnih izdelkov je bilo izdelanih na Kitajskem - ta je največja proizvajalka potrošniških izdelkov -, petnajst odstotkov pa jih je bilo izdelanih v kateri od članic EU.

Največ dela imajo 
zdravstveni inšpektorji

Slovenski distributerji in trgovci so lani umaknili 112 živil in izdelkov, letos že 130. Največ dela imajo zdravstveni inšpektorji, ki so lani zahtevali umik 32, letos 31 izdelkov. V obeh letih je bila večina igrač, ki so zaradi majhnih ali ostrih delcev, ftalatov, neustrezne nosilne trdnosti, prevelike glasnosti, vnetljivosti in vsebnosti niklja pomenile resno tveganje za otrokovo zdravje. Toda nezgod je na srečo malo, pove zdravstvena inšpektorica Ljudmila Gregorka Marinko. Zelo problematična je tudi spletna prodaja prehranskih dopolnil, dietetičnih izdelkov, igrač in kozmetike. »Ne kupujte od ponudnikov, ki ne navajajo svojega naslova, ampak le elektronsko pošto in telefonsko številko,« opozarja inšpektorica.

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani zabeležila 48, letos že 58 umikov živil in krme. Najpogostejši razlogi so prisotnost nevarnih mikotoksinov, patogenih organizmov (listerija, salmonela) in na deklaraciji nenavedenih alergenov. Živil, ki bi povzročala resno zdravstveno tveganje, je po besedah inšpektorice Nadje Škrk malo.

Tržni inšpektorji so lani zahtevali 28 in do šestega novembra letos 33 umikov izdelkov, inšpektorji za kemikalije pa lani štiri in letos osem.

Od jajčne kreme do gugalnice

Medtem ko zaskrbljeni starši pričakujejo rezultate analiz obeskov za barvne gumice, ki jih njihovi otroci spletajo v priljubljene zapestnice – po Evropi so v njih našli rakotvorne ftalate –, je bilo iz prodaje zaradi potencialne nevarnosti za zdravje umaknjenih že več drugih izdelkov.

Jajčna krema s kokosom znamke Délisse je bila odpoklicana zaradi morebitne prisotnosti koščkov stekla, mini modeli za peko v obliki srca zaradi luščenja in prehajanja svinca na živilo, otroška gugalnica, ker ni prestala testa mehanskih in fizikalnih lastnosti. To so le najnovejši primeri umikov in odpoklicev živil ter drugih potrošniških izdelkov, ki zaradi morebitne nevarnosti za zdravje ali neskladnosti z veljavno zakonodajo v distribucijsko mrežo in na trgovske police sploh ne bi smeli priti, a so se vseeno izmuznili nadzoru. Lani je bilo s slovenskega trga umaknjenih 112 živil in izdelkov, letos, čeprav leta še ni konec, že 130. Največ jih odkrijejo državne inšpekcijske službe v rednih in izrednih nadzorih ter akcijah. V Sloveniji nad varnostjo živil in drugih potrošniških izdelkov bedijo štiri inšpekcije. Nadzor nad varno hrano (in krmo) opravlja Inšpekcija uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zdravstveni inšpektorat pregleduje igrače, izdelke za otroke, kozmetiko, prehranska dopolnila in materiale, ki prihajajo v stik z živili. Tržni inšpektorat nadzoruje varnost izdelkov široke potrošnje, Inšpekcija za kemikalije pa išče prepovedane kemikalije in tiste, ki so dovoljene, a jih izdelki vsebujejo v preseženih koncentracijah.

Šepav notranji nadzor

Slovenija in druge članice Unije pomemben delež informacij o odpoklicih dobijo tudi iz dveh sistemov za hitro mednarodno izmenjavo informacij: sistema hitrega obveščanja za živila in krmo Rasff ter sistema obveščanja za druge potrošniške izdelke razen zdravil in medicinskih pripomočkov Rapex. Včasih umike prostovoljno izvedejo proizvajalci, uvozniki in distributerji, dober vir informacij o nevarnih živilih in izdelkih so tudi sumničavi potrošniki.

Največ dela, tudi zaradi obsežnih pristojnosti, imajo na zdravstvenem inšpektoratu. Lani so iz prodaje odpoklicali 32 izdelkov, letos 31. V obeh letih je bila večina igrač, ki so pomenile resno tveganje za otrokovo zdravje, dejanskih nesreč pa je na srečo kljub vsemu malo, pove zdravstvena inšpektorica Ljudmila Gregorka Marinko. Sledili so prehranska dopolnila, kozmetika, izdelki za otroke in izdelki, ki prihajajo v stik z živili. Število umaknjenih izdelkov v zadnjih dveh letih je približno enako, le struktura se nekoliko spreminja, pravi inšpektorica.

Nevarnosti in neskladnosti izdelkov včasih izhajajo iz dizajna – izdelek, na primer, ustreza ameriškim, ne pa tudi evropskim standardom –, najpogosteje pa iz šepavega notranjega nadzora proizvajalcev, ki so ga sicer dolžni opravljati, pojasni Gregorka Marinkova. »Obvladovanje proizvodnje veliko stane,« pripomni, in dodaja, da rek »Za malo denarja malo muzike« kar drži.

Zdravstveni inšpektorji opravljajo usmerjene nadzore izdelkov, pri čemer se opirajo na opozorila iz sistema Rapex, priljubljenost izdelkov, presojo inšpektorjev o sumljivih izdelkih in podobno. Letošnje akcije, ki se večinoma še izvajajo, so med drugim zajele barve za lase in trepalnice, električne igrače, eterična olja, izdelke zavajajočega videza, kolesa, kotalke, rolerje in skiroje, oglaševanje izdelkov za izboljšanje počutja, tekstilne igrače in zapestnice, omenjene v uvodu. Hkrati Gregorka Marinkova že pripravlja načrt vzorčenj v prihodnjem letu, ki bo poleg številnih drugih izdelkov spet vključeval obeske za priljubljene plastične zapestnice.

Hitra odstranitev nevarnih živil

Podatki o nevarnih živil iz prejšnjih let niso primerljivi zaradi združitve več inšpekcij v Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Povprečno pa lahko govorimo o umiku enega živila na teden, pove inšpektorica Nadja Škrk. Na ravni EU, tudi Slovenije, je veliko umikov oziroma odpoklicev zaradi kemijskega okuženja, predvsem s plesnimi mikotoksini (na primer aflatoksini, ki povzročajo raka in prirojene napake pri zarodkih) v živilih, kot so oreščki, ali surovinah (na primer žitu), zato so s trga umaknjeni končni izdelki. V mesu in drugih surovih živilih so pogosti patogeni organizmi (listerija, salmonela).

V nekaterih evropskih državah so pred kratkim imeli zastrupitve z norovirusi, ki so jih našli v jagodičevju, zato so tudi slovenski inšpektorji za varno hrano spremljali izvor jagodičja. Norovirusi povzročajo hude driske in bruhanja, na pridelke pa jih prenesejo okuženi pobiralci sadja ali zelenjave. Veliko umikov živil in izdelkov je tudi zaradi alergenov, ki se v živilu znajdejo kot posledica navzkrižnega okuženja v proizvodnji. »Proizvajalec je najprej delal čokolado z lešniki, nato brez njih, proizvodne linije pa vmes ni ustrezno očistil. Za povprečnega potrošnika in takega z minimalnim odzivom na alergen to ne pomeni nevarnosti, pri močno občutljivih pa lahko sproži hude alergijske reakcije,« kot primer navaja Škrkova.

Živil, ki bi povzročala resno zdravstveno tveganje, kot je akutna zastrupitev, je po besedah sogovornice zelo malo. »V evropski zakonodaji so merila za onesnaževala določena tako, da bi morali sporno živilo jesti vsak dan več desetletij, preden bi začelo škodovati zdravju.« Največ umaknjenih živil je bilo izdelanih v EU in tretjih državah. Delež slovenskih neskladnih živil je razmeroma majhen, kar ni nenavadno, saj se sami preskrbujemo z določenimi tipi živil, druga uvažamo.

Ko inšpektorat dobi informacijo o nevarnem ali neskladnem živilu, ukrepa zelo hitro. Trgovec, distributer ali uvoznik živilo po navadi odpokliče ali umakne še isti dan – inšpektorji preverjajo tudi te aktivnosti –, najpozneje pa v 48 urah, kolikor je zakonsko določen skrajni rok. Potrošnik informacije o odpoklicih lahko spremlja na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v razdelku Obvestila potrošnikom – ta jih posreduje tudi Slovenski tiskovni agenciji – ter na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Največ umikov živil se zgodi zaradi inšpekcijskih nadzorov. »Imamo precej močno vzorčenje,« poudari Škrkova, toda »superinšpektorat« pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in okolje se z združitvijo več inšpekcijskih služb ni kadrovsko okrepil, nasprotno. Škrkova ocenjuje, da bi potrebovali še vsaj sedem inšpektorjev. Zaradi kadrovske podhranjenosti je manj predvsem rednih inšpekcijskih nadzorov, ki so ključni za dober pregled razmer na trgu. »Če smo kakšno živilo vzorčili enkrat na leto, ga bomo od zdaj na leto in pol ali dve leti.«

Pomanjkanje inšpektorjev

Inšpektorji tržnega inšpektorata so lani izvedli 28, do šestega novembra letos pa 33 odpoklicev. Največ (13) se jih je nanašalo na izdelke splošne varnosti (otroška oblačila, vžigalniki) in električno opremo (12), med katero spadajo svetila in napajalniki. Odpoklicanih je bilo tudi sedem izdelkov osebne varovalne opreme (varovalne rokavice, kolesarska čelada) in en stroj (motorna kosa z nitko).

Največ umaknjenih izdelkov (17) je bilo iz Kitajske, glavni vzroki pa so bili neskladnost ter tveganje za zdravje in varnost potrošnika. Informacije o tem so objavljene na spletni strani tržnega inšpektorata, večinoma so navedene tudi v trgovinah, ki so izdelek prodajale, in na spletnih straneh prodajalca, proizvajalca ali distributerja.

Inšpekcija za kemikalije je lani zahtevala odstranitev štirih izdelkov (otroški avtomobilček, usnjeni jakni in tekstil), letos osem (uhane, otroške copate, pisala, zaščitne rokavice in zapiralo na razredčilu). Najpogosteje so izdelki vsebovali zakonsko omejene kemikalije (šestvalentni krom v usnjenih izdelkih, azobarvila v tekstilu, nikelj, kadmij in svinec v kovinskih izdelkih, svinec v električni in elektronski opremi). Med prepovedanimi kemikalijami je bil v najrazličnejših izdelkih (usnjeno pohištvo, čevlji) najpogosteje biocid za uničevanje plesni dimetil fumarat, ki povzroča resne alergijske reakcije.

Število odpoklicev izdelkov se po besedah direktorice inšpekcije za kemikalije Vesne Novak nekoliko povečuje. Celotno državo pokrivajo le štirje inšpektorji, dela pa je zelo veliko, smo neuradno izvedeli. Novakova ni hotela komentirati vprašanja, ali inšpektorji zmorejo opraviti vse delo oziroma ali je zaradi njihovega majhnega števila ogrožena varnost potrošnikov.