NLB kot uvod v rekordno sezono slovenskih blue chipov?

Prejšnji teden je NLB z objavo rezultatov odprla sezono poročil domačih podjetij blue chip in potrdila status enega najuspešnejših finančnih sistemov v regiji. Banka, ki trenutno na letni ravni ustvarja okoli pol milijarde evrov čistega dobička, s čimer ostaja daleč pred konkurenco, vstopa v novo fazo poslovnega razvoja – iz obdobja rekordne profitabilnosti, ki jo je omogočil cikel visokih obrestnih mer, v obdobje širitve poslovnega modela na področja leasinga, upravljanja premoženja in digitalnih naložbenih platform.

Kljub postopni normalizaciji marž in rasti stroškov ostaja NLB ena redkih bank v regiji z donosnostjo kapitala (ROE) nad 15 odstotki, visoko kapitalsko odpornostjo in jasno strategijo rasti do leta 2030. Ta predvideva rast prihodkov več kot dve milijardi evrov, čisti dobiček več kot eno milijardo evrov, bilančno vsoto več kot 50 milijard evrov ter izplačilo od 50 do 60 odstotkov dobička v obliki dividend. Strategija temelji na krepitvi digitalnega ekosistema, povečanju tržnih deležev v regiji in dvigu vrednosti za delničarje.

Pri trenutni tržni kapitalizaciji okoli 3,6 milijarde evrov je banka vrednotena le po sedemkratniku letnega dobička, kar jo uvršča med privlačnejše bančne delnice v regiji, ki dolgoročno združujejo stabilnost, rast in dividendni potencial.

Slovenija, Ljubljana, 27.9.2017. Lojze Kozole, Ilirika. [avtor:Suhadolnik Jože] Foto Jože Suhadolnik Suhadolnik Jože

Leto 2026 bo za domače vlagatelje prelomno, saj bo marca uveden individualni naložbeni račun (INR), ki bo močno poenostavil vlaganje v slovenske delnice – brez dodatnih davčnih in administrativnih ovir. Dividende, že tradicionalno ena glavnih privlačnosti slovenskega trga, bodo v tem okviru dobile nov pomen: postale bodo davčno ugodnejše in s tem povečale neto donos vlagateljev. INR bo hkrati spodbudil preusmerjanje prihrankov iz depozitov in skladov v neposredno lastništvo delnic ter pomagal oblikovati stabilnejšo bazo domačih vlagateljev, ki bi lahko ublažila nihanja tečajev in povečala likvidnost indeksa Sbitop.

Pričakovati je, da bo tudi uvrstitev delnic Vzajemne zavarovalnice na borzo v kombinaciji z uvedbo INR na trg pripeljala na stotisoče novih vlagateljskih oči in dodatno okrepila zanimanje za slovenski kapitalski trg.

Sezona poročil podjetij v indeksu Sbitop bo po vsej verjetnosti ena najmočnejših v zadnjih letih. K temu prispevajo visoka zaposlenost, rast plač v javnem sektorju in postopno zniževanje obrestnih mer. Indeks je v letu 2025 pridobil več kot 50 odstotkov in se tako uvršča med najdonosnejše trge v Evropi. Največ so k rasti prispevale delnice Save Re (+83 odstotkov), Luke Koper (+74 odstotkov) in Petrola (+56 odstotkov), medtem ko Krka, kot največja sestavina z 28-odstotno utežjo, ostaja sidro stabilnosti.

primerjava indeksov Foto Zx/tt Igd

Večina članic indeksa ima nizko ali celo negativno neto zadolženost, kar kaže na trdno finančno strukturo in visoko sposobnost izplačevanja dividend. NLB in Krka skupaj predstavljata skoraj polovico indeksa, zato bosta njuna rezultata odločilno vplivala na splošni tržni sentiment. Telekom Slovenije ostaja podcenjen glede na knjigovodsko vrednost (P/B 0,87), Luka Koper pa izstopa kot ena uspešnejših infrastrukturnih zgodb leta s skoraj 74-odstotnim donosom (vključno z dividendo) in močno bilanco, ki omogoča nadaljnje vlaganje v pristaniško logistiko. Petrol pa si lahko obeta dodatne učinke rekordne turistične sezone.

Slovenski kapitalski trg kljub rasti v preteklih letih ostaja atraktivno ovrednoten. Dobri poslovni rezultati bodo verjetno utrdili pozitivno razpoloženje vlagateljev in pripravili teren za novo, dividendno osredotočeno fazo razvoja domačega trga, ki jo bo spomladi 2026 okrepila uvedba individualnih naložbenih računov.

V tem tednu poročata Telekom Slovenije in Krka (13. novembra), v prihodnjem pa Zavarovalnica Triglav (19. novembra), Luka Koper (20. novembra) ter Sava Re in Petrol (21. novembra). Cinkarna Celje bo svoje rezultate razkrila konec meseca (28. novembra).